Na vseslovenskem srečanju so včeraj razpravljali o begu mladih

Za Slovenijo in zamejstvo bi bil dober izraelski način

LJUBLJANA – Ne govorimo o obliki migracije, ki je zelo aktualna in razdvaja javnost, pač pa o pojavu mladih Slovencev, ki odidejo drugam. »Skozi svojo osebno migracijo sem prišla do tistih študentskih in službenih priložnosti, ki jih žal doma ni bilo,« je včeraj v državnem zboru takšno odločitev s svojim primerom opisala Nežka Figelj.

34-letna zamejka, ki je do devetnajstega leta živela »v vasici v okolici italijanske Gorice med vinskimi griči in raznovrstnimi sadovnjaki«, je bila med osrednjimi govornicami na 18. vseslovenskem srečanju, ki so ga kot vsako leto pripravili v slovenskem parlamentu. Tokratna rdeča nit srečanja je bila prav izseljevanje mladih iz Slovenije in zamejstva ter njihovo morebitno vračanje domov. Figljeva je med govorci izstopala, še posebej zaradi zaključne misli: »Čutim, da je zamejsko narodno okolje varno, a nekoliko preozko, in se zdaj ne želim več vrniti, v prihodnosti pa se verjetno bom.«

Tu se verjetno skriva odgovor na vprašanje, ki ga je po pozdravu predsednika Državnega zbora Dejana Židana postavila podpredsednica Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Karla Urh: »Katere ukrepe bi morala sprejeti država, da bi mlade zadržala doma, oziroma jih spodbujala k vračanju?« Odgovor bi lahko bil: nobene.

IZSELJEVANJE NI NUJNO SLABO

Tudi Urhova je namreč ugotovila, da se je v globalno povezanem svetu treba »zavedati, da toka preseljevanja ne moremo ustaviti« in da je »dinamika selitev lahko celo dobrodošla«. Poslanka Liste Marjana Šarca je sicer dodala, da je »na nas« (se pravi slovenski politiki) »odgovornost, da ob tem medkulturnem srečevanju poskrbimo za ohranitev in krepitev slovenske besede, kulture ter narodne zavesti«.

In vendar se zdi, da selitev ne nujno odjeda narodne zavesti – celo obratno. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je včeraj spomnil, da je bil dolgo časa izseljenec v Avstraliji, in da slovenska zavest v matični domovini ni tako močna in visoka, kot je zavest na Aljaski, v Argentini ali Avstraliji. Figljeva, ki je študirala v Padovi in Rimu, se izpolnjevala v Izraelu ter se zaposlila v Bruslju, pa je rekla: »Zase lahko trdim, da je imela emigracija pozitiven vpliv, ker sem si skozi oddaljitev od domačega narodnega okolja razjasnila svoj odnos do nacionalne identitete: Slovenke, Italijanke, Evropejke, z ljubeznijo do Bližnjega vzhoda.«

Izrael je ob Figljevi omenil tudi izredni profesor računalnistva na univerzi Stanford v Kaliforniji in soustanovitelj fundacije ASEF Jure Leskovec, ki je poudaril, da izraelska država veliko vlaga v vračanje mladih domov v obliki davčnih olajšav in posebnimi krediti. Podobno kot Izrael ravnata še Armenija in Portugalska je naštel sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Valentinčič. A zakaj je dobro, da matična domovina vabi nazaj svoje izseljence?

NALOŽBE V VRAČANJE KADROV

Po Leskovčevih besedah so povratniki za državo priložnost za »rast in napredek«. Ustavni sodnik Klemen Jaklič je zato prepričan, da bi Slovenija morala vzpostaviti sistematično izobraževanje kadrov, obetavne mlade načrtno pošiljati v tujino in jih z vseevropsko katedro v Sloveniji privabljati nazaj, z njimi pa se tuje vrhunske predavatelje.

A če ima država na razpolago več načinov za privabljanje mladih nazaj domov, so sredstva v zamejstvu omejena. Valentinčič je opozoril, da je beg mladih skupni pojav Porabja, Koroške, Beneške Slovenije.

»Prizadevamo si, da bi lahko v naslednjem obdobju ponudili mladim kadrovske ali drugačne štipendije, da jih posamezne ustanove, od kulturnih do gospodarskih, vključijo v delovni proces in jim dajo možnost, da aktivno in profesionalno prispevajo k rasti naše skupnosti,« je ukrepanje v Italiji predstavil predstavnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Martin Lissiach.

In vendar mladi tržaški kmetovalec, 21-letni Andrej Pernarčič tovrstnih spodbud ne potrebuje. Kot je povedal, načrtuje, da bi šel v Avstralijo nabirat izkušnje, čemur bo gotovo sledil povratek domov: »Ne zapuščam svojega doma, temveč iščem nove izkušnje in pogled v novi svet vina.« V tujini bo pobral nekaj znanja in ga potem uporabil doma, da bo družinsko kmetijo dvignil na višjo kakovostno raven.

Zato ni vsaka selitev slaba, še zlasti ker je lahko vsak povratek zelo donosen. Ključni izziv države in zamejstev zato ne bi smelo biti ukrepanje zoper migracije, ampak naložbe v povratne vozovnice. (pv)

Primorski dnevnik, 5. 7. 2019