fallback-thumbnail

Na Ekonomskem forumu v Gorici o gospodarstvu, mladih in narodni zavesti

PRIMORSKI DNEVNIK, 27. novembra 2010

Brez uspešnega gospodarstva se slovenska narodna skupnost v Italiji ne more razvijati, da bodo slovenska podjetja uspešna, pa morajo nameniti maksimalno pozornost izobraževanju svojih uslužbencev in mladih nasploh. Izzivi in težave slovenskih gospodarstvenikov so bili tema okrogle mize, ki jo je v četrtek v Kulturnem domu priredilo Društvo slovenskih ekonomistov. »Kaj naj v bodoče pričakujemo od gospodarstva?« se je uvodoma spraševal predsednik Društva slovenskih ekonomistov Simon Koren, ki je vodil posvet, med katerim so ob prisotnosti ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša spregovorili predstavniki gospodarskih krogov in krovnih organizacij.

Da je za razvoj slovenske narodne skupnosti prepotrebno uspešno gospodarstvo, je najbolj prepričano zagovarjal predsednik finančne delniške družbe KB1909 Boris Peric. »Za našo narodno skupnost je pomembno, da akumulira kapital, da ustvarja profit, ki nam edini lahko omogoči, da razvijamo čim bolj konkurenčne gospodarske dejavnosti in ustvarimo čim bolj kvalificirana delovna mesta za naše mlade izobražence. Čemu nam služi "super" pesnik, če potem nimamo denarja, da bi mu izdali knjigo,« je poudaril Peric in opozoril, da ne moremo vsakič spraševati Žekša ali Berlusconija za denar, pač pa moramo tudi sami poskrbeti za financiranje dejavnosti, ki prispevajo h kulturni in družbeni rasti narodne skupnosti.

Željo, da bi ne bili odvisni od javnih prispevkov, je izrazil tudi predsednik Kraške zadružne banke Sergij Stancich, nekoliko različno stališče pa je zagovarjal deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič. »Do prispevkov bi imeli pravico tudi, tudi če bi jih ne potrebovali, saj so sestavni del zakonskih določil, ki priznavajo našo prisotnost na tem območju,« je opozoril Pavšič, o prispevkih in javni pomoči pa je med svojim posegom spregovoril tudi minister Žekš. Po njegovem mnenju bi slovenska manjšina brez 2,5 milijona evrov javnih prispevkov, ki jih je italijanska vlada nameravala odščipniti, preživela, a nekatere strukture bi se sesule. Žekš je zaradi tega slovenske organizacije pozval, naj najdejo nov način delovanja, preden bo do krčenj prispevkov res prišlo. »Čez eno leto bomo spet na istem, zato skušajte čim prej najti bolj racionalne rešitve za svoje ustanove,« je opozoril Žekš.

Javni prispevki za slovensko narodno skupnost so bili le ena izmed tem srečanja, med katerem so spregovorili tudi o prepletanju med slovenskim in italijanskim gospodarstvom. »Trg dela je vse bolj čezmejen. Slovenski mali podjetniki se potrudijo, da pridejo v Trst in Gorico, italijanskih, ki bi bili pripravljeni se odpraviti čez mejo, pa je zelo malo,« je opozoril direktor SDGZ Andrej Šik, njegove besede pa je potrdil Benedikt Kosič, predsednik malih trgovcev pri goriški zvezi ASCOM. »Način trgovanja v Sloveniji in Italiji je različen, saj je slovenska trgovina vezana na veleprodajo,« pravi Kosič in pojasnjuje, da zato v Sloveniji primanjkuje specializiranih trgovin. »Pred nekaj leti smo odprli svojo trgovino obutve v novogoriškem nakupovalnem središču Qlandia, nato pa smo se zavedali, da smo z naložbo v Sloveniji zamudili, saj bi jo lahko opravili veliko prej,« je razložil Kosič in nadaljeval: »Ko pa smo se odločili za skok čez mejo, smo postali referenti za vse italijanske trgovce, ki se pri nas zanimajo za poslovanje v Sloveniji.« Po besedah Kosiča je bilo poznavanje slovenskega jezika bistvenega pomena za prodor v Slovenijo, kjer je ravno zaradi jezikovne pregrade zelo malo drugih italijanskih trgovcev.

Vprašanje jezika je seveda vezano na narodno zavest, ki jo lahko po besedah predsednika SGGZ in podpredsednika Čedajske banke Karla Devetaka ohranja, le kdor nima težav s svojo zaposlitvijo in sploh preživljanjem. Zaradi tega je toliko bolj pomembno, da imajo Slovenci svoja podjetja, da lahko sami izbirajo v katere dejavnosti vlagati svoj denar, pri čemer imajo seveda ključno vlogo tudi banke. »Podpirati moramo zdrava podjetja, sploh pa se Zadružne banke držijo načel, zaradi katerih so nastale. Naš profit ne gre v kapital, pač pa z njim pomagamo organizacijam na teritoriju,« je poudaril predsednik Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Dario Peric.

Med srečanjem je do zanimive izmenjave mnenj prišlo glede izobraževanja in mladih. Na dan je prišlo, da nekatera podjetja veliko vlagajo v kadrovanje mladih, druga pa se za to ne zmenijo niti pod prisilo. Po besedah udeležencev srečanja so naložbe v izobraževanje prepotrebne. »Da bi nudili mladim možnost dodatnega izobraževana, smo ustanovili Slovik, katerega cilj je tudi utrjevanje občutka pripadnosti slovenski narodni skupnosti,« je poudaril Boris Peric, po drugi strani pa sta Karlo Devetak in Andrej Šik opozorila, da so za našo narodno skupnost zelo pomembni tudi obrtniki, ki stalno vlagajo v svoje izpopolnjevanje. »Včasih bi se morali vprašati, ali je bolje, da imamo veliko univerzitetnikov, ki so zaposleni s prekerno pogodbo in zaslužijo po 800 evrov na mesec, ali pa, da usposobimo dobrega električarja, ki bo poznal svoj poklic in bo imel dela na pretek,« se je vprašal Šik, na razvoj kmetijstva pa je opozoril predsednik Kmečke zveze Franc Fabec. »Kmetij je v zadnjih letih manj, kapital, s katerim razpolagajo, in profit, ki ga ustvarjajo, pa je večji,« je opozoril Fabec. V razpravo o vlogi mladih je posegel tudi predsednik SSO za Goriško Walter Bandelj in spregovoril o svojih izkušnjah s kulturnega področja. »Pogosto se dogaja, da društvo vodi 60-letnik, ki je na istem mestu že 40 let in tam vztraja, namesto da bi dal mladim priložnost, naj se izkažejo,« je poudaril Walter Bandelj. Danjel Radetič

Povezane objave

Skupaj moramo zasledovati sožitje in spoštovati različne spomine - Tiskovno sporočilo SKGZ
FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst