Mnenje SKGZ o deželnem zakonskem osnutku, ki predvideva postopke za uvedbo deželnega teritorialnega načrta

V zvezi z deželnim zakonskim osnutkom št. 87, ki predvideva postopke za uvedbo deželnega teritorialnega načrta, je predsednik SKGZ Rudi Pavšič ob sodelovanju delovne skupine za zaščito, javne uprave in teritorij (vodi jo dr. Marij Lavrenčič) poslal predsedniku pristojne deželne komisije Alessandru Collauttiju pismeno mnenje, ki ga vam v celoti posredujemo.

Slovenska kulturno-gospodarska zveza želi poudariti, da je pri novem deželnem teritorialnem načrtovanju in pri pripravi plana za upravljanje teritorija (PGT) potrebno sodelovanje vseh soudeleženih subjektov, saj je argument izrednega pomena za bodoči razvoj celotnega deželnega prebivalstva. V tem okviru je nujen pogled tudi izven deželnih teritorialnih meja, da se omogoči harmonični razvoj zlasti infrastruktur, zato je pri teritorialnem načrtovanju nujno potrebno soudeležiti sosednje države in dežele. Po mnenju SKGZ-ja je vsebina predloga pomanjkljiva, saj ne predvideva zagotovil, da bi lahko pri oblikovanju PGT-ja aktivno sodelovalo predstavništvo slovenske narodnostne skupnosti, v spoštovanju 21. člena zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001 (Zaščitni zakon za slovensko manjšino v deželi Furlaniji – Julijski krajini). Teritorij je življenjskega pomena za katerokoli manjšino, saj je brez teritorija ogrožen njen sam obstoj. Zaradi tega pri postopku priprave PGT-ja bi se moralo upoštevati in formalno sprejeti mnenja in predloge slovenske narodnostne skupnosti. Opozarjamo, da v normah, ki jih zakonski osnutek želi izbrisati, oz. prvi del deželnega zakona št. 5 z dne 23. februarja 2007 (Reforma urbanistike in disciplina gradbenih dejavnosti in okolja), 3. odstavek 3. člena predvideva, da “Na teritoriju predvidenem v 4. členu zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001 (Zaščitni zakon za slovensko manjšino v deželi Furlaniji – Julijski krajini) mora teritorialno načrtovanje težiti k ohranjevanju zgodovinsko-kulturnih značilnosti lokalne skupnosti”. Zaradi tega prosimo, da se tudi v zakonski osnutek št. 87 vključi isto načelo, ki naj zagotavlja participacijo predstavništva manjšine pri oblikovanju PGT-ja in zaščito zgodovinsko-kulturne značilnosti teritorijev, kjer je prisotna slovenska narodnostna skupnost. Pri oblikovanju PGT-ja je potrebno upoštevati tudi Juse, Srenje in druge subjekte, ki upravljajo dobrine javne koristi in dejansko predstavljajo identitarno bogastvo, ki ga je treba ohraniti. To so upravičeni subjekti, ki upravljajo svoj teritorij gospodarno. Ker so to javno priznane ustanove, morajo biti obvezno vključene v postopke priprav bistvenih dokumentov v zvezi s programiranjem teritorija. Mnenja smo tudi, da bi morala Dežela FJK poiskati oblike načrtovanja, ki so v skladu s skupno vizijo in v sozvočju s Slovenijo in Avstrijo. Naj se torej Dežela ne omeji izključno na 32. člen zakonskega osnutka št. 152 z dne 3. aprila 2006, ki upošteva samo problematiko okoljevarstva. V nekaterih Občinah naše Dežele, ki mejijo s Slovenijo, so čezmenje povezave v zvezi s teritorijem, infrastrukturami, okoljevarstvom in urbanistiko (npr. Občina Gorica) zelo tesne in potrebujejo sodelovanje obmejnih slovenskih Občin pri oblikovanju urbanističnih načrtov ne samo glede infrastruktur, ampak tudi kar se tiče urbanega tkiva. Predlagamo torej, da se v zakonski osnutek št. 87 vključi določbo, ki naj predvideva možnost skupnega čezmejnega načrtovanja in sodelovanje obmejnih Občin z zasledovanjem evropske vizije tudi pri teritorialnem načrtovanju.