Ministrov optimizem je naletel na začudene poglede manjšincev

DEŽELA – Erjavec napovedal vrnitev Narodnega doma v Trstu do 2020

TRST – Novinarji niso smeli v sobo slovenskega generalnega konzulata v Trstu, kjer je včeraj potekal sestanek med slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem in predstavniki Slovencev v Italiji. A lahko si predstavljamo, kako so ti zastrigli z ušesi, ko jim je vodja slovenske diplomacije pokazal besedilo dogovora o vrnitvi tržaškega Narodnega doma. »Na srečanju, ki je bilo novembra lani v Rimu, sva se z italijanskim zunanjim ministrom Alfanom dogovorila, da bo Narodni dom vrnjen do leta 2020. Italijanska stran se je tudi zavzela, da bo financirala obnovo,« je po sestanku ponovil Erjavec.

V prostrano poslopje v ulici Filzi bi se po 19. členu zaščitnega zakona morale vseliti »kulturne in znanstvene institucije slovenskega jezika (začenši z Narodno in študijsko knjižnico) in italijanskega jezika, v skladu z obstoječimi dejavnostmi«. A od sprejetja zakona leta 2001 je davno minilo predpisanih pet let za dogovor, poteklo pa je tudi obdobje, ko bi vprašanje uredil odlok predsednika ministrskega sveta. A očitno se je Gentilonijeva vlada odločila, da bo vendarle izpolnila obvezo, slovenskim organizacijam pa ponudila celotno palačo, ki jo uporablja Visoka šola za tolmače in prevajalce.

Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je po srečanju povedal, da se čudi italijanski obljubi, ker naj bi za njeno izpolnitev Italija morala odmeriti 19 milijonov evrov. »Kje pa jih dobi v enem letu? Zato smo predlagali, da si v Narodnem domu najprej čimprej izborimo nekaj več prostora,« je dejal Pavšič, ki se boji, da bi ob zamenjavi vlade Italija snedla besedo ali na njo pozabila. Tema pogovora, ki so se ga udeležili tudi veleposlanik v Rimu Bogdan Benko, gostitelj Vojko Volk ter minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, so bile tudi prihodnje parlamentarne volitve. Erjavec se je razveselil, ker so Slovenci v Italiji »optimistični«, ker bodo »še naprej imeli predstavnika v Rimu«, toda te vedrine gotovo ni začutil pri predsedniku Sveta slovenskih organizacij Walterju Bandlju. »Okrožje, v katerem bi izvolili svojega predstavnika, šteje 220.000 volivcev. To pomeni, da Slovenci sploh nismo odločilni in resno tvegamo, da v Rimu ne bomo imeli nikogar. Zato menim, da bi Slovenija v bilateralnih pogovorih z Italijo morala povedati, da imajo Italijani zajamčen sedež v slovenskem parlamentu, in za slovensko manjšino zahtevati isto. Rekli mi bodo, da sanjam, ampak menim, da je treba vedno ciljati na vrh,« je povedal Bandelj.

Z Erjavcem je tekla beseda tudi o obvezi Dežele Furlanije Julijske krajine, da z ustanovitvijo centralnega urada za slovenski jezik sistemsko uredi vprašanje dvojezičnosti v lokalni samoupravi. Na vprašanje je že večkrat opozorila predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila, ki je bila tudi navzoča na včerajšnjem sestanku skupaj z namestnikom Marcom Jarcem. Gorazd Žmavc pa je pripomnil, da morajo Slovenci opozarjati tudi na vprašanja s področja gospodarstva in kmetijstva. (pv)