Ministrica Stefania Giannini obiskala goriške višje šole

»Medkulturna izmenjava je pomembno sredstvo, da se dolgoročno izognemo t.i. "spopadu civilizacij" in dramatičnim dogodkom, kot so tisti, ki so se v prejšnjih dneh zgodili v Franciji. Zato mora biti spodbujanje medsebojnega spoznavanja, ki ga omogoča tudi znanje jezikov, odgovornost in vrednota naše šole.« Tako je povedala italijanska ministrica za šolstvo Stefania Giannini in v isti sapi pohvalila goriški višješolski model, ki se odlikuje ravno po velikem poudarku na jezikovnemu pouku, internacionalizaciji in medkulturnemu zbliževanju. Obmejno šolsko stvarnost, tako italijansko kot slovensko, je predstavnica vlade pobliže spoznala med včerajšnjim obiskom v Gorici, kjer je med drugim pojasnila, da je naklonjena uvedbi pouka slovenščine na italijanskih šolah.
Ministrico, ki je v Gorico prišla na pobudo senatorjev Laure Fasiolo in Alessandra Marana, so dijaki, šolniki in predstavniki oblasti najprej pričakali v dvorani klasičnega liceja Dante Alighieri, drugi del srečanja pa je potekal na sedežu umetniškega liceja Max Fabiani. Glavno besedo so imeli dijaki posameznih višješolskih smeri, ki so opisali inovativne projekte, pri katerih sodelujejo v šoli. Med temi izstopajo ravno jezikovne delavnice in druge izmenjave, ki jih nekatere italijanski liceji imajo celo s Kitajsko. Ministrica je pazljivo prisluhnila tudi predstavitvam slovenskih dijakov, ki so izpostavili, kako jim šole s slovenskim učnim jezikom omogočajo nabiranje izkušenj na obeh straneh slovensko-italijanske meje, njeno preseganje in posledično obvladovanje širšega čezmejnega prostora. »Prevzeli ste me,« je dijakom dejala ministrica, po kateri iz dijaških predstavitev »razvidno, da se tu uresničuje projekt, ki združuje dve kulturni dimenziji. Kaže se želja po ovrednotenju prostora, ki je znal mejo na novo interpretirati ter v večjezičnosti in večkulturnosti najti bogastvo, ne pa vzrok ločevanja«.
K še večjemu ovrednotenju goriške večjezičnosti bi prav gotovo prispevala uvedba pouka slovenščine na italijanskih šolah. Na to željo in potrebo je ministrico opozoril Livio Semolič, predsednik SKGZ za Goriško, ki je bil med udeleženci srečanja v dvorani liceja Alighieri. Semolič je najprej izpostavil »konkurenčno prednost«, ki jo dijakom ponuja slovenska šola, v njene težave in pričakovanja pa se ni spustil, saj se bo priložnost za to ponudila že februarja, ko bo Gianninijeva obiskala Trst. Semolič pa je poudaril, da ima slovenska šola pomembno vlogo za manjšino in za mesto nasploh. »V tem okviru želim izraziti željo, da bi tudi italijanske šole lahko ponujale večjezični in večkulturni predmetnik že od prvih stopenj izobraževanja ter slovenščino kot izbirni predmet na višješolski ravni. Slovenščina je namreč sestavni del mesta, jezik sosednje države in tudi ključ za razumevanje širšega slovanskega sveta,« je dejal Semolič. »Ta predlog bom prav gotovo preučila,« je odgovorila ministrica, po kateri je uvedba slovenščine na italijanskih šolah »konkretna in uresničljiva utopija«. »Na območjih, kakršno je Gorica, je neposredna izmenjava s slovensko narodno skupnostjo – tako z manjšino kot s sosedi čez mejo – vsakdanja stvar. Zato se mi zdi pravilno, da vlada vzame v poštev tudi možnost pouka slovenščine v italijanskih šolah. Jasno je, da bi potrebovali učno osebje in sredstva za spremembo didaktične ureditve, do tega predloga pa sem odprta. Več kot ponujamo mladim na področju jezikov in medkulturnega spoznavanja, bolje je,« je povedala Gianninijeva. Ministrico je na potrebo po vključitvi slovenščine med redne predmete na goriških in tržaških italijanskih šolah vseh stopenj opozorila tudi podpredsednica pokrajine Mara Černic, ki je gostjo nagovorila med srečanjem na liceju Max Fabiani. »Ob tem, da bi znanje dveh jezikov ponujalo naši mladini več priložnosti za zaposlitev, bi iz Goričanov naredilo prave večjezične in večkulturne evropske državljane, ponosne na svojo goriško in posoško identiteto,« je povedala Černičeva. Podpredsednica pokrajine je spomnila na trud, ki ga je pokrajina vložila v izboljšanje in varnost šolskih objektov na Goriškem, dalje pa je poudarila, da geslo reforme šolstva La buona scuola (Dobra šola), ki jo bo vlada kmalu predstavila parlamentu, uteleša vsakdanje sodelovanje in prizadevanja goriških institucij, šolnikov, občanov, združenj in staršev za dobrobit šolske mladine.
Med udeleženci včerajšnjih srečanj z ministrico so ob organizatorjih bili tudi goriški župan Ettore Romoli, deželna odbornica Mariagrazia Santoro, slovenski ravnateljici Elizabeta Kovic in Sonja Klanjšček (ravnatelj Primož Strani je bil zaseden drugje, prišli pa so njegovi sodelavci), načelnik Urada za slovenske šole Igor Giacomini in vodja Deželnega šolskega urada Pietro Biasiol, ki je spregovoril o izzivih nove reforme šolstva pri nas. »Reforma upošteva specifiko vašega prostora in šolstva ter daje velik poudarek tujim jezikom, ki jih je italijanska šola predolgo zanemarjala. Tu ne mislim le na angleščino, ampak tudi na druge jezike, ki so v nekaterih okoljih, kot je vaše, naravna danost in bogastvo. V naše šole je treba uvesti jezikovno kulturo, ki bo iz mladih naredila državljane sveta, hkrati pa jim bo zagotavljala tudi sodoben pogled na svet,« je zaključila Stefania Giannini. (Ale)
(Primorski dnevnik, 10. januarja 2015)

»Danes, ko so ideološke meje padle in nam "zgodovinske prevleke" ne zamegljujejo več uma, ni več sprejemljivo, da naši sosedje obvladajo italijanski jezik, mi pa ne znano v slovenščini izustiti ene same besede. Potreba po znanju slovenskega jezika je med italijansko govorečimi Goričani, mislim pa tudi med Tržačani in delom prebivalcev videmske pokrajine, že realnost, zasluga ministričinega obiska pa je, da jo je ponovno postavil v ospredje.«
Anna Condolf, ravnateljica goriškega inštituta Gabriele D'Annunzio – Max Fabiani, ki združuje tri liceje in dva tehnična zavoda, ne dvomi: časi so zreli za poučevanje slovenščine na italijanskih šolah, poti nazaj ni. Zato jo je razveselila petkova izjava šolske ministrice Stefanie Giannini, da je slovenski pouk na italijanskih šolah »konkretna in uresničljiva utopija«. Ravnateljica ocenjuje, da bi njeni dijaki (skupaj okrog 900) in njihove družine z zanimanjem sprejeli tovrstno jezikovno ponudbo. Za to ima, kot pravi, osebne izkušnje. »Lani smo s finančno pomočjo goriškega EZTS priredili začetniški tečaj slovenščine, ki je bil namenjen tako dijakom kot učiteljem in administrativnemu osebju. Odziv me je presenetil, prošenj je bilo neprimerno več kot razpoložljivih mest, tako da smo morali uvesti posebne kriterije, na podlagi katerih smo izbrali tečajnike.«
Ministrica se je, kot smo obširno poročali v sobotni izdaji, odzvala na predlog, ki ga je med njenim goriškim obiskom izrekel Livio Semolič. Goriški predsednik SKGZ in član skupščine EZTS GO je ministrici pojasnil, da posamezni projekti ne rešijo osnovnega problema nepoznavanja slovenščine; za to je potrebna konkretna politična izbira, ki naj na vseh stopnjah uvede sistemsko poučevanje slovenskega jezika. »EZTS lahko deluje spodbujevalno in nadoknadi pomanjkljivosti, jasno pa je, da lahko samo uvedba slovenščine od otroških jasli dalje privede do naravnega poznavanja jezika. Slovenščina mora postati jezik okolja, da ga bo to dojemalo kot domač in ne kot tuj jezik. To bo tukajšnjim prebivalcem omogočilo boljše razumevanje goriškega prostora in poznavanje sosednje države, istočasno pa jim bo odprlo okno v širok slovanski svet evro-azijskih dimenzij.«
Semolič opozarja, da bi moralo bit splošno znanje slovenščine prioriteta italijanskega dela mesta. »Manjšincem, egoistično gledano, širitev znanja slovenščine ne prinaša koristi, saj nam odvzema neko prednost, ki jo sedaj imamo. Splošno znanje slovenščine bi moralo biti predvsem v interesu preostalega prebivalstva. S tem bi manjšinski šoli tudi odvzeli monopol nad poučevanjem slovenščine, kar pa bi se lahko izkazalo za prednost. Italijanski starši, ki sedaj vpisujejo svoje otroke v naše šole, bi lahko, če bi imeli na voljo več opcij, izbrali tisto, ki je najbolj prikladna njihovim potrebam in pričakovanjem. Tako bi se najbrž otresli tudi nekaterih sedanjih nesporazumov, ki so posledica pričakovanj italijanskih staršev, po drugi strani pa bi slovenska šola lahko bila še bolj učinkovita.«
Da je treba z učenjem slovenščine začeti že od mladih nog, je prepričana tudi Vilma Candolini, ravnateljica višješolskega zavoda Dante Alighieri, ki ga v sklopu raznih licejskih smeri obiskuje skoraj tisoč goriških dijakinj in dijakov. Njena šola redno sodeluje z novogoriškimi predvsem na športnem in gledališkem področju, kar mladim omogoča, da se spoznavajo (medtem ko popoldanski tečaj slovenščine pri njih ni naletel na velik odziv). »Osnovna šola je nedvomno najprimernejši čas za učenje jezikov, ki jih otroški možgani brez težav vpijejo. Zgodaj pridobljeno osnovno znanje bi zelo olajšalo nadaljnji študij jezika. Če se s slovenščino prvič srečaš v odraslih letih, ostane zate prave uganka – preizkušeno na lastni koži.« Tega se najbrž zaveda tudi ministrica Giannini, ki je, kot spominja ravnateljica Candolini, po izobrazbi jezikoslovka. »Ne čudi me, da je bila nad predlogom tako navdušena. Kot odlična se je izkazala tudi zamisel, naj ji slovenski dijaki predstavijo delovanje svojih šol, saj so nanjo naredili lep vtis. To, da lahko o sebi spregovorijo v dveh različnih jezikih, je v resnici že samo na sebi odlično.«
Kakšni pa so naslednji koraki, ki naj privedejo do uresničitve te »konkretne utopije«? Tako ravnateljici kot Semolič opozarjajo, da šole sedaj nimajo možnosti rednega poučevanja slovenščine, zato so tečaji le ena od možnih obšolskih dejavnosti (tako kot na primer tečaji kitajščine), za organizacijo katerih je potrebna finančna pomoč družin ali zasebnih partnerjev. Za to, da bi bilo poučevanje res učinkovito, bi se morali zanj odločiti na ministrski ravni in uvesti ustrezne spremembe: uvedba novega predmeta bi namreč vplivala na seštevek tedenskih ur pouka in torej zahtevala tudi strukturne spremembe, za katere se lahko odloči le ministrstvo, opozarja ravnateljica Condolf; če bi slovenščina postala enakopravni del predmetnika, bi bila tudi deležna drugačnega pristopa, saj bi pouk seveda predvideval končno preverjanje znanja in ocenjevanje.
Zato, da ne ostane vse na nivoju želja in izkazane dobre volje, pa bi morali po Semoličevem mnenju pobudo prevzeti zavodski sveti posameznih italijanskih šol: njihova formalna zahteva po uvedbi pouka slovenščine je nujna predpostavka za uresničitev tiste konkretne utopije, o kateri je v petek v Gorici tako pohvalno spregovorila ministrica Stefania Giannini. (pd)
(Primorski dnevnik, 13. januarja 2015)