»Mi, Slovenci v ltaliji« za ohranitev parlamentarca
Lobiranje pri predsednici senata Casellatijevi in predstavitev skupne publikacije
RIM – V kolikšni meri lahko Slovenci v Italiji vplivajo na parlamentami postopek o zmanjšanju števila senatorjev in poslancev, za kar si prizadeva zdajšnja vladna garnitura? Odgovor je na dlani: sami v nobeni. Lahko pa opozarjajo, da to lahko dokončno onemogoči že zdaj težavno izvolitev njenega predstavnika v najvišjih izvoljenih telesih. Kot lobistično akcijo gre razumeti tudi včerajšnje srečanje v Rimu senatorke Tatjane Rojc, predsednika SKGZ Rudija Pavšiča in SSO Walterja Bandlja s predsednico senata Mario Elisabetto Alberti Casellati. Za srečanje sta predsednika krovnih organizacij zaprosila že po njeni lanski umestitvi. Četrturni pogovor v palači Madama je bil sproščen, a ni mogel obroditi konkretnih rezultatov. Casellatijeva, ki je po predsedniku Sergiu Mattarelli najvišji predstavnik italijanskih institucij, politično pa izhaja iz vrst Berlusconijeve zmerne desnice, je pokazala razumevanje za zaskrbljenost njenih sogovornikov in je (poleg s položajem naše skupnosti v FJK in njene vloge) kot pravnica po izobrazbi seznanjena s slabostmi ustavnega predloga ter tudi z ohlapnostjo določila, ki zakonodajalca obvezuje, da olajša izvolitev Slovenca, a zanjo ne jamči. Da bo na to opozarjala v mejah svojih pristojnosti, ki so resnici na ljubo zelo skromne, je pač vljudnostni stavek, ki ga nikomur ne odrečeš, politično bolj zanimiv je bil morda namig, da bi lahko ustavna sprememba, ki jo je senat ze odobril v prvem branju, doživela v poslanski zbornici določene spremembe, kar bi pomenilo, da bi se celoten postopek dodatno zavlekel. Če bi presegel rok trajanja sedanje vlade, ki ji mnogi politični analitiki v Italiji pripisujejo kratko življenje, bi tako in tako vse skupaj padlo v vodo. Največja kritika leti nad tem, da pri krčenju števila parlamentarcev za tretjino uporabljajo »sekiro«, ne pa zdravo pamet.
Srečanju s Casellatijevo je v prestižni senatni dvorani Nassiriya sledila predstavitev trijezične publikacije »Mi, Slovenci v Italiji«, ki sta jo krovni organizaciji izdali v sodelovanju z raziskovalnim inštitutom Slori. Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi slovenski veleposlanik v Vatikanu Tomaž Kunstelj, slovensko veleposlaništvo v Rimu pa je zastopala pooblaščena ministrica Mojca Nemec van Gorp, je Bandlju, Pavšiču in Rojčevi »priskočil na pomoč« tudi vlagatelj amandmajev SSk senator Gianclaudio Bressa (mešana skupina).
»Ko govorimo o slovenski narodni skupnosti v Italiji, se moramo zavedati, kako pomembno je, da ohranimo Evropo, ki je že 70 let jamstvo za mir med njenimi članicami, v času, ko mnogi postavljajo njen obstoj pod vprašaj. Evropska unija ni le gospodarska realnost, temveč jamstvo za državljane, med katerimi jih 50 milijonov pripada etničnim in jezikovnim skupnostim,« je povedala Rojčeva, govorila pa je tudi o 1500-letni prisotnosti Slovencev v sedanji FJK.
Italijanska ustava edina med evropskimi v svojem 6. členu priznava in izrecno ščiti jezikovne manjšine kot sestavni del italijanske države. Bistvena je bila tudi odobritev zaščitnega zakona, ki mu je desnica nasprotovala. Prav je tudi, da Italija finančno podpre manjšino, ki ni več na obrobju države, temveč v središču evropske skupnosti,« pa je dejal Bressa, ki je hkrati opozoril, da je tudi zajamčeno zastopstvo za Slovence konec koncev zgolj vprašanje politične volje parlamenta.
Srečanja se je udeležil tudi Domenico Morelli, predsednik združenja manjšin v Italiji Confemili.
Primorski dnevnik, 01. 03. 2019