Med njima je gotovo ena bistvena razlika

FJK- Predstavila sta se kandidata za predsednika SKGZ

TRST – Na zadnjem skupnem nastopu pred sobotnim kongresom Slovenske kulturne gospodarske zveze (SKGZ) se je vendarle pokazalo, da kan­didata za predsednika največje krovne organizacije Slovencev v Italiji nimata ravno o vsem podobnega mnenja. Čeprav poudarjata, da sta prej sopotnika kot pa tekmeca, bistveno drugače razmišljata o vprašanju zastopanosti slovenske manjšine v Italiji.

Ksenija Dobrila meni, da bi narodna skupnost morala imeti zajamčena sedeža tako v senatu kot v poslanski zbornici. To zagotovilo bi po njenem mnenju moral zakoličiti italijanski »ustavni sistem« – kar ne nujno pomeni ustava. Igor Kocijančič pa meni, da so »v tem trenutku vse opcije na mizi neuresničljive«. Zato predlaga ustanovitev organa, kot ga imajo na primer Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem. S tem bi Slovenci v Italiji imeli organizacijo, ki bi po zakonu zastopala interese manjšine v odnosu do oblasti.

Svoje mnenje o eni najbolj aktualnih tem med Slovenci v Italiji sta upokojena ravnateljica in javni uslužbenec povedala na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu SKGZ v Trstu. Kot je novinarjem – ustreznejša bi bila sicer dvojina – povedal odhajajoči predsednik organizacije Rudi Pavšič, sta kandidata doslej svoje poglede predstavila na treh srečanjih za člane v Čedadu, Gorici in v Trstu. Ker pa so bili ti zaprti za javnost, so včeraj pripravili še srečanje s sedmo silo.

Dobrilova je povedala, da se zavzema za kontinuiteto, a v »spremenjenih časih in pogojih«. Ko bi postala predsednica SKGZ, bi si želela, da bi organizacija delovala »po principih dobrega podjetništva«. Določila bi operativne cilje, porazdelila zadolžitve in odgovornosti ter postavila časovnico. S tem bi bilo vodstvo »odgovorno do rezultatov«. Dobrilova bi si tudi prizadevala za pomladitev vrst in se po treh letih umaknila s predsedniškega mesta.

Tudi Kocijančič bi na čelu SKGZ ostal samo en mandat. Z Dobrilovo se je strinjal, da mora organizacija spremeniti način dela in poiskati nove kadre, še zlasti pa bi si prizadeval, da bi se razširilo trdo jedro slovenske narodne skupnosti v Italiji. Pri tem je omenil ugotovitev Sare Brezigar, da ima manjšina svoje jedro, ki se oži, medtem ko na periferiji živijo mnogi, ki se prištevajo ali ki se ukvarjajo s skupnostjo, a nimajo jasnega pojma, kaj je krovna organizacija.

Podobne zamisli, kot sta jih včeraj predstavila Dobrilova in Kocijančič, je izvršni odbor SKGZ zapisal tudi v programski dokument, ki je sad enoletnega usklajevanja s člani. Dokument bo osnova za prihodnja leta, od petih ciljev pa so na prvih mestih pomladitev, vlaganje v gospodarski razvoj in enaka di­stanca do vseh strank.

Kdo bo po 21 letih nasledil Rudija Pavšiča, bo znano v soboto. 240 delegatov na kongresu v Kulturnem domu v Trstu bo novega predsednika izvolilo že v prvem krogu, ko bi eden od dveh dobil absolutno večino glasov. Če pa bi se zgodilo, da zaradi izenačenja oz. belih glasovnic in neveljavnih glasov nobeden od dveh kandidatov ne bi prekoračil polovice, bi takoj vnovič glasovali in za zmagovalca razglasili prejemnika največjega števila glasov.

Od 240 delegatov jih je 125 iz Trsta, 85 iz Gorice in 30 iz Benečije. Dve tretjini delegatov so imenovale večje čla­nice organizacije in pokrajinske skupščine, tretjino pa prispeva zbor individualnih članov.

Peter Verč

Primorski dnevnik, 5. marec 2019