Mattarella naklonjen skupni obeležitvi obletnice požiga Narodnega doma

RIM – Italijanski predsednik Sergio Mattarella je naklonjen skupni obeležitvi stote obletnice požiga tržaškega Narodnega doma, ki bo 13. julija 2020. Pripravljenost za to je Mattarella na včerajšnjem srečanju na Kvirinalu izkazal slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju, ki je bil po protokolu neformalne narave, v resnici pa precej vsebinski in politično obarvan. Na njem je tekla beseda o dvostranskih vprašanjih, zelo zapletenih političnih razmerah v Italiji ter evropskih temah.

Mattarella, ki ima v teh dneh veliko dela pri razvozlanju politične in institucionalne krize v državi, sploh ni vzel v pretres možnosti odpovedi srečanja s slovenskim predsednikom. Očitno mu Slovenija in njen predsednik veliko pomenita, po drugi strani pa bi morebitna odpoved dala vtis, da v Italiji vladajo izredne politične razmere, takšne, da se državni poglavar ne more srečati s predsednikom prijateljske sosednje države. Mattarella noče dati tega vtisa in vsaj na področju zunanje politike meni, da mora Italija delovati normalno.

Ker je bil sestanek s Pahorjem neformalne narave in se je omejil v glavnem le na delovno kosilo, je bil Kvirinal, kot vedno v takšnih primerih zelo skop. Predsedstvo se je omejilo le na sporočilo, da je Mattarella sprejel Pahorja. Bolj zgovoren je bil s slovenskimi novinarji gost iz Slovenije, ki je izpostavil, da ima Slovenija v italijanskem predsedniku Mattarelli velikega prijatelja in zaveznika. Predsednika sta se po Pahorjevih navedbah pogovarjala o stvareh, ki so pomembne za medsebojno sodelovanje in prijateljstvo, tako o razmerah v Italiji kot v Evropi ter spremembah, »ki smo jim priča«.

Slovenski predsednik razumljivo ni želel komentirati še za Italijane nerazumljive politične situacije v sosednji državi, glede Evrope »smo sedaj v položaju, ko sta na voljo dve možnosti, ali te spremembe samo opazujemo, kar je napačen pristop, ki jih poskušamo razumeti in usmerjati v varno prihodnost večine ljudi.«. »Gre tukaj za prihodnost Italije, Slovenije, Evrope,« je še dejal Pahor novinarjem.

Pahor in Mattarella sta se pogovarjala tudi o morebitni obeležitvi konca prve svetovne vojne (začetek novembra), skupaj s predsedniki držav, ki so bile pred stotimi leti udeležene na Soški fronti. Predsednika Italije in Slovenije sta oktobra leta 2016 v Doberdobu skupaj odkrila spomenik v prvi vojni padlim avstro-ogrskim vojakom, Slovenija in Furlanija-Julijska krajina pa sta soudeleženi v vrsti skupnih pobud ob obletnicah prve svetovne morije. Morebitna skupna obeležitev konca vojne bi kronala te prireditve, ki jih prežema duh sprave in pietete.

Mattarella je, kot smo uvodoma zapisali, tudi naklonjen morebitni skupni obeležitvi stote obletnice požiga Narodnega doma v Trstu, ki bo poleti čez dve leti. Pahor je izrazil veliko zadovoljstvo nad to željo, potem ko so se predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške – Giorgio Napolitano, Danilo Türk in Ivo Josipović – pred desetimi leti skupaj spomnili 90-letnice s strani fašistov požganega Narodnega doma, (st)