Krovni ustanovili združenje Projekt
Ustanovitev združenja Projekt predstavlja nadaljnji korak naprej na poti sodelovanja med Svetom slovenskih organizacij in Slovensko-kulturno gospodarsko zvezo. Takole enoglasno razmišljata predsednika krovnih manjšinskih organizacij Walter Bandelj in Rudi Pavšič, ki sta včeraj gostila voditelje Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Zveze slovenskih kulturnih društev, Slovenske prosvete, Zveze slovenske katoliške prosvete in beneškega Inštituta za slovensko kulturo.
aj je v resnici združenje Projekt? To je začasna organizacija (predseduje ji Tomaž Ban), ki se bo prijavljala na razpise za evropske projekte in bo delila »presežna« finančna sredstva iz letošnjega državnega proračuna. Gre za 590 tisoč evrov za t.i. primarne slovenske organizacije (skupno jih je 21) in 300 tisoč evrov za vdrževanje društvenih sedežev in domov. Glede nedavno odobrenega »mini deželnega proračuna« (rebalansa) sta Bandelj in Pavšič izrazila precejšnje razočaranje, da je sklad za Slovence FJK tudi v tem rebalansu ostal brez denarja, kar pomeni, da ostaja le na papirju. Prvi in zadnji, ki je v ta sklad prispeval denar, je bil deželni predsednik Riccardo Illy. Od takrat je minilo več kot deset let.
Na sestanku z zvezami, ki delujejo na kulturnem, športnem in izobraževalnem področju, je izstopala ugotovitev, da se sodelovanje med SKGZ in SSO ne sme omejiti na finančne zadeve, temveč mora imeti tudi vsebinsko podlago. Pred koncem leta bosta krovni organizaciji skupaj počastili 25.obletnico samostojne Slovenije. »Zamude pri proslavljanju nimajo političnih vzgibov, ampak zaradi številnih obveznosti in prireditev enostavno nismo imeli časa, da bi se pred poletjem dostojno spomnili tega dogodka,« sta dejala Pavšič in Bandelj.
Pač pa SKGZ in SSO načrtujeta za prihodnje leto (najbrž v začetku maja) večjo in odmevno prireditev na Trgu Evrope pred novogoriško železniško postajo. Na njej se bodo spomnili vstopa Slovenije v Evropsko unijo in evropskega duha, ki bi moral združevati ta naš prostor. To se na Goriškem, ki je bilo nekoč zgled sodelovanja, žal ne dogaja več, za kar po mnenju predsednikov SKGZ in SSO nosijo krivdo in odgovornosti javni upravitelji na obeh straneh meje.
Pač pa Bandelj in Pavšič polagata velika pričakovanja na spomenik padlim vojakom v Doberdobu, ki ga bodo odkrili jeseni. SKGZ in SSO sta z goriško Pokrajino pokrovitelja spomenika, za katerega sta dali pobudo domača občina in goriški Kulturni dom. Na odkritje so povabili tudi slovenskega predsednika Boruta Pahorja. »Lepo bi bilo, da bi v Doberdob prišel tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella, ki pa ga ne bo. Ko Mattarella ni sprejel vabila na bližnjo 100-letnico prihoda italijske vojske v avstro-ogrsko Gorico, je bilo nemogoče pričakovati, da bo predsednik prišel v Doberdob,« je povedal Pavšič.
Sandor Tence
(Primorski dnevnik, 4. avgusta 2016)