fallback-thumbnail

Krovni organizaciji predali ženinovo nošo

PRIMORSKI DNEVNIK, 26. avgusta 2009 Zvečer se bo uradno začela 24. Kraška ohcet. Ob 21. uri bo v Pokrajinskem muzeju v Repnu koncert, ki ga društvi Kraški dom in Rdeča zvezda posvečata nevesti in ženinu. Dve uri prej pa bodo prireditelji v Kraški hiši svečano odprli petdnevni praznik, katerega vrhunec bo nedeljska poroka. Šele v nedeljo bomo lahko občudovali nevestino obleko, medtem ko so ženinovo pokazali javnosti že včeraj. Hlače, srajco, suknjič, klobuk in vse kar spada zraven, so prireditelji Kraške ohceti postavili pred kamere in fotografske objektive na sedežu Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ). Ta je skupaj s Svetom slovenskih organizacij (SSO) tudi letos podarila moško obleko, s čimer se krovni organizaciji povežeta v razvejano mrežo oblikovalcev največjega etnografskega praznika Slovencev v Italiji. Ženin Dean Furlan je ves čas skrbno prikrival, pod čigavimi rokami je nastala njegova noša, a zdaj končno vemo, da sta ženinovo obleko letos sešila Emil Gregori in Vera Milič. Gregori, ki stanuje pri Fernetičih, si je kljub osmim križem naložil največ dela in sešil črno poročno nošo (obrobljena je z rumeno barvo, podobnih barv sta tudi ruta in »lajbec«). Gospa Milič, ki domuje pri Briščikih, pa je sešila srajco. »Imela sem nekaj težav, ker je on visok,« je hudomušno pripomnila šivilja in navzočima nevesti in ženinu zaželela vso srečo v življenju. Bodočima zakoncema je čestital tudi krojač. »Želim jima, da bi res uživala, in tudi upam, da bo nošo lahko oblekel še njun vnuk,« je povedal Emil Gregori. Še pred njim pa sta Ivani in Deanu izrekla vrsto voščil tudi darovalca obleke. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je povedal, da je Kraška ohcet pomembna, ker prek njene odmevnosti Slovenci v Italiji pričajo o svojem obstoju. Zato je ta prireditev po Pavšičevem mnenju eno najboljših »promocijskih sredstev« manjšine. Predsednik SSO Drago Štoka pa je dejal, da se je treba zahvaliti Egonu Krausu, ki si je zamislil Kraško ohcet. »Z njo ne obujamo preteklosti,« je povedal Štoka. »Kraška ohcet ni folklorni praznik, ampak je nekaj stvarnega in živega. Gre za pravo poroko, s katero dokazujemo svoj obstoj v preteklosti in sedanjosti. To je pomembno zlasti danes, ko bi nekateri slovenščino kar izbrisali.« Pri tem se je predsednik SSO spomnil na neljube dogodke ob odprtju novega avtocestnega odseka pri Katinari in saditvi glerove trte pri Proseku. Predsednika dveh krovnih organizacij pa je na začetku včerajšnje predstavitve ženinove noše šaljivo pokarala Martina Repinc, predstavnica Zadruge Naš Kras: »Rudi in Drago sta pred dvema letoma obljubila, da bosta letos v noši.« Oba sta imela izgovor. Pavšič je dejal, da noše ne more obleči, ker je medtem shujšal, Štoka pa je dejal, da je nošo oblekel že pred mnogimi leti in da ni izključeno, da je ne bo spet. (pv)

Povezane objave

Nikoli več!
Zavezanost k načrtovanju skupne prihodnosti
Novogoriški župan Samo Turel sprejel predstavnike slovenskih organizacij v Italiji