fallback-thumbnail

Krovni organizaciji odprli novo poglavje sodelovanja

V pripravah na srečanje vladnih delegacij Slovenije in Italije, ki bo potekalo jutri na Brdu pri Kranju, je zunanji minister RS Karl Erjavec povabil na pogovor predstavnike slovenske narodne skupnosti v Italiji. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je na srečanju na slovenskem zunanjem ministrstvu poudaril, da so dobri odnosi med sosednjima državama trdno jamstvo tudi za ugodno reševanje manjšinskih vprašanj. Prav tako je pomembno sodelovanje, ki se je v zadnjem obdobju ustvarilo znotraj zastopstva slovenske narodne skupnosti. Deželno vodstvo SKGZ, ki se je v ponedeljek sestalo v Gorici, je pozitivno ocenilo srečanje v Nabrežini, na katero sta krovni organizaciji povabili članice. Razlogov za optimizem je več, čeprav v javnosti niso prišli do izraza. Razprava, v kateri so sodelovali predstavniki skoraj vseh organizacij, je namreč potrdila, da sta SKGZ in SSO začrtali pravo pot. Iz razprave so izšle jasne smernice, ki jih bosta morali krovni organizaciji konkretizirati.

V okviru notranje reorganizacije, ki je bila izglasovana na deželnem kongresu SKGZ in je že nekoliko izboljšala delo Izvršnega odbora in Deželnega sveta, je predsednik Pavšič izpostavil potrebo po večjem povezovanju med organi SKGZ, po koordinaciji operativne ekipe ter po nadzoru nad izvajanjem sklepov in predlogov Izvršnega odbora in Deželnega sveta. Ta vloga je bila zaupana Marinu Marsiču.

Osrednja tema na dnevnem redu zasedanja Izvršnega odbora je bilo vprašanje teritorija in javnih uprav. Odgovorni za ta resor je Aljoša Sošol, ki je predstavil okvirni program delovne skupine, ki se bo v naslednjih tednih srečala z našimi stanovskimi organizacijami, predstavniki javnih uprav in drugimi institucionalnimi sogovorniki. Sošol je izpostavil potrebo, da se temu področju posveti posebno pozornost, saj gre za nadvse pomemben steber naše narodne skupnosti. Reforma krajevnih uprav zahteva široko povezovanje in dogovarjanje znotraj manjšine. Skupščina slovenskih upraviteljev, ki jo predvideva deželna reforma, bi lahko bila primerno mesto za razpravo. Ravno tako je treba podpirati vse dejavnike, ki si prizadevajo za razvoj naših območij, predvsem Krasa. Tega so številne vinkulacije in zakonski predpisi močno penalizirali in mu preprečili primerne razvojne priložnosti, kot velja za druga območja v naši deželi. Aljoša Sošol je bil tudi mnenja, da je treba za ta vprašanja iskati skupne imenovalce znotraj manjšine. Soliranje v tem primeru ni učinkovito in to se je doslej že večkrat izkazalo.

Člani Izvršnega odbora so razpravljali tudi o vrsti odprtih vprašanj na šolskem področju. S tem v zvezi so se strinjali, da je treba znotraj naše skupnosti, ob spoštovanju avtonomije pristojnih organov, oblikovati omizje, pri katerem bi se različni sogovorniki (šolniki in njihovi uradni organizmi, politika in civilna družba) skupaj dogovorili glede pomembnih izbir. Te morajo našemu šolstvu zagotavljati večjo uspešnost ob upoštevanju novih družbenih razmer, potreb in spremenjene šolske populacije. Ena od osrednjih skrbi pa mora biti posvečena jeziku, ki je temeljna razpoznavnost našega šolstva.

Povezane objave

Nikoli več!
Zavezanost k načrtovanju skupne prihodnosti
Novogoriški župan Samo Turel sprejel predstavnike slovenskih organizacij v Italiji