EZTS

Kraške občine na obeh straneh meje se bodo povezale v EZTS

Srečanje v Štanjelu-Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon sta se včeraj sestala s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji: razpravljali so o izvajanju programa Interreg Italija–Slovenija 2021–2027

Po februarskem prvem srečanju sta se včeraj slovenski minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon na Gradu Štanjel spet sedla za mizo s predstavniki narodne skupnosti v Italiji. Na srečanju, ki so se ga med drugimi udeležili predsednica SKGZ Ksenija Dobrila, predsednik SSO Walter Bandelj, predsednik SDGZ Robert Frandolič in deželni tajnik Kmečke zveze Erik Masten, je glavnina pogovorov bila povezana z izvajanjem programa Interreg Italija–Slovenija 2021–2027 in nadaljnjimi možnostmi in perspektivami za sodelovanje z organizacijami slovenske narodne skupnosti v Italiji na projektnem področju. Poleg tega so na štanjelskem srečanju, ki je bilo operativnega značaja, prisluhnili predstavitvi stanja izvajanja postopkov za vzpostavitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) Kras Carso za skupno upravljanje matičnega kraškega območja na obeh straneh meje in tudi predstavitvi delovanja projektne pisarne Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je zaživela v začetku letošnjega leta.

Sedež bi radi v Sloveniji
»Zelo pomembno je, da je sedež EZTS na slovenski strani. Skupaj s kolegom Arčonom in vlado RS bomo naredili vse, da bo tako,« je po srečanju napovedal minister Jevšek, ki meni, da je EZTS lahko pomemben element razvoja na obeh straneh meje. Sam obljublja, da bo kot pristojen minister storil vse, da bi pomagali obmejnim območjem, pri tem pa si želi tudi »čim bolj aktivne participacije zamejskih Slovencev pri evropskih sredstvih. V okviru programa Interreg Slovenija–Italija je razpisanih dobrih 35 milijonov evrov od skupaj približno 71 milijonov evrov sredstev iz Evroskega sklada za razvoj. Še v tem mesecu pa je predvidena objava novega razpisa v višini dobrih 24 milijonov evrov,« je navedel Jevšek. Kaj več o samem potencialnem sedežu za EZTS Kras Carso je povedal minister Arčon, ki je navedel, da bi se ta lahko nahajal v Lipici, v objektu na meji. »V teku so prizadevanja, da bi objekt brezplačno prenesli na Občino Sežana. To bi bil prvi sedež EZTS v Republiki Sloveniji,« je komentiral Arčon, ki je prepričan, da bo lahko EZTS Kras Carso še bolj povezalo in obogatilo kraški čezmejni prostor, kot se je to že zgodilo z goriškim EZTS, ki mu je današnji minister pred leti tudi predsedoval.
O časovnici nastajanja in nalogah EZTS Kras Carso je spregovoril Aleš Vodičar, direktor Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov. »Smo nekje na polovici poti, akte imamo že pripravljene, na slovenski strani so župani enotni, tako da nam sedaj manjkata še italijanski del in obravnava na občinskih svetih, da gre lahko zadeva nazaj k vladam Republike Slovenije in Italije,« je povedal Vodičar. Za ustanovitev EZTS so še tri leta časa, do konca leta 2025, pravi. Kraški EZTS naj bi v prvi vrsti upravljal s čezmejnim geoparkom, poleg tega pa bodo občine, ki se bodo odločile za pristop k združenju, dodale še druge zadolžitve oz. pristojnosti. »Na dosedanjih srečanjih so denimo izpostavili protipožarno varnost v luči požarov, ki so lani poleti prizadeli Kras,« je navedel Vodičar.

Nova »projektna« pridobitev
Da bi se organizacije slovenske narodne skupnosti v Italiji lažje vključevale v evropsko projektno realnost, je Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu zagotovil finančna sredstva za ustanovitev projektne pisarne, ki deluje v okviru SDGZ, je včeraj navedel minister Arčon. »Smisel projektne pisarne je prav ta, da našim organizacijam pomagamo pri prijavi na razne projekte, v zadnjem času denimo pri prijavi na projekte, ki bodo financirani iz Small projects funda za EPK 2025. Smisel te pisarne je tudi izobraževanje mladih in manj mladih za pripravljanje projektov, da bi postali bolj projektno naravnana skupnost in bili soudeleženi ne le pri Interreg projektih, ampak tudi pri drugih skladih in projektih EU,« je po srečanju z ministroma pojasnil predsednik SDGZ Robert Frandolič, medtem ko je deželni tajnik Kmečke zveze Erik Masten izpostavil zlasti dejstvo, da se kmetijski sektor že od povojnega časa sooča z izzivi, ki jih pri vsakdanjem delu postavlja čezmejnost, pri čemer je omenil primer dvolastnikov. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je po srečanju med drugim izpostavil pomen kadrov, usposobljenih za pripravo projektov in prijav na razpise, ki jih je trenutno premalo, medtem ko je predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila poudarila ključno vlogo, ki jo slovenska narodna skupnost v Italiji že dobrih 20 let odigrava pri čezmejnem povezovanju tudi s sodelovanjem pri evropskih projektih, kot sta npr. Jezik-Lingua, v sklopu katerega je med drugim nastal špetrski muzej SMO, ali Primis, ki omogoča nastajanje multimedijskega muzeja v tržaškem Narodnem domu.

(Primorski dnevnik, 11.5.2023, fotografija Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu)

Povezane objave

FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst
Iz Čedada odločen poziv za dvojezično šolstvo