Komisija DZ o Kanalski dolini

Poziv k sistemski ureditvi poučevanja slovenščine

V razpravi sodelovala tudi Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ)

LJUBLJANA – Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je včeraj soglasno zavzela za sistemsko ureditev financiranja poucevanja slovenščine v Kanalski dolini, za kar so sicer zadolžena pristojna italijanska telesa. Komisija (nujno sejo je zahtevala poslanska skupina Nove Slovenije – krščanskih demokratov-NSI) priporoča slovenski vladi oziroma ministrstvu za zunanje zadeve, da podpre Slovence v Kanalski dolini in da v najkrajšem možnem času tudi diplomatsko ukrepa, seveda če se problem ne reši. Za sklep je glasovalo 11 članov komisije in nihče proti, smernice bo sedaj oblikoval urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z ministrstvom za zunanje zadeve, ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in v sodelovanju s slovensko narodno skupnostjo v Italiji.

Največ polemike na skoraj dvourni seji so sprožili ločeni sklepi predlagatelja sklica seje in vladajoče Stranke modernega centra (SMC). Po desetminutni prekinitvi so nato umaknili omenjene predloge in, kot rečeno, soglasno sprejeli skupen sklep. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je opozoril, da bi morali starši dati pobudo za poučevanje slovenskega jezika v Kanalski dolini in jo nasloviti na šolski deželni urad. To se do danes ni zgodilo. Napovedal je tudi skorajšnji sestanek skupnega šolskega omizja o poučevanju slovenskega jezika v Kanalski in Terski dolini ter Reziji. Sama Dežela FJK po besedah Pavšiča sicer nima bistvene vloge, pač pa italijansko ministrstvo za šolstvo in starši.

Predsednik Svela Slovenskih organizacij Walter Bandelj je podrobno kronološko predstavil potek dogajanj v Kanalski dolini, vključno s stališčem, ki ga je zavzel župan Naborjeta-Ovčje vasi Boris Prescheren. Hude težave so nastale po ukinitvi krajevne gorske skupnosti in nato tudi zaradi neposluha deželne posvetovalne komisije za Slovence, je pristavil predsednik SSO. Za Kanalsko dolino je treba dobiti stalne in sistemske rešitve, za kar se je zavzela tudi parlamentarna komisija. »Kanalsko in Tersko dolino in Rezijo ne meremo prepustiti samim društvom, ki hvalevredno delujejo na teritoriju, pač pa moramo vsi skupaj stremeti po sistemskem reševanju poučevanja slovenskega jezika. To bo lažje doseči, če bo politika stala ob strani našim društvom. Krovni organizaciji sta na Južnem Tirolskem pred kratkim preverili, kako na ladinskem območju deluje trijezičnost, po kateri bi se lahko zgledovali v Kanalski dolini,« je dejal Bandelj.

Generalna direktorica za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo Sabina Stadler je prav tako podprla nujnost dolgoročne rešitve in sistemski pristop za učenje slovenskega jezika. Državna sekretarka na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandra Pevec je opozorila, da mora bili sistemska rešitev primerna za vse, ki živijo v Kanalski dolini, in v soglasju z manjšino, ki tam živi.

Franc Trček (Levica) je menil, da je za narodno skupnost najprej potrebna gospodarska podstat, bi pa sam zaradi zapletov pri financiranju pouka slovenščine v Kanalski dolini poklical na pogovor italijanskega veleposlanika v Sloveniji, prav tako bi ga tudi povabil na sejo komisije. Seja komisije je potekala prav na dan, ko se na delovnem obisku v Italiji mudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. O omenjeni temi naj bi se prav tako prihodnji teden pogovarjala minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in deželni odbornik FJK za kulturo Gianni Torrenti. Njuno srečanje je predvideno 14. novembra na Brdu pri Kranju. V Kanalski dolini je okoli 250 otrok v vrtcih in osnovnih šolah v novem šolskem letu ostalo brez pouka slovenščine, ker Dežela Furlanija – Julijska krajina ni dodelila finančnih sredstev za pouk slovenščine v preteklem šolskem letu na šolah v Ukvah, Žabnicah in Trbižu. Šlo je za okoli 16.000 evrov, ki jih niso odobrili, «ker naj slovenska manjšina ne bi imela strategije, kako urediti poučevanje slovenščine v Kanalski dolini«.

Žmavc in predstavniki slovenske manjšine so nato konec septembra na pogovorih v Ovčji vasi našli rešitev, ki je omogočila takojšen začetek pouka slovenščine v Kanalski dolini. V Kanalski dolini, ki leži na italijanski strani tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo, živi približno 9000 ljudi. Leta 1976 so tam dobili prvi tečaj slovenskega knjižnega jezika in slovenskega glasbenega pouka. Dolina je narodnostno mešana, v njej ramo ob rami živijo Slovenci, Nemci in Furlani. (sta-st)