Jusi in srenje: nič več ne bo tako, kot je bilo
OPČINE – Orisali sodbo vrhovnega sodišča v prid openskemu jusu
Po nedavni sodbi italijanskega vrhovnega (kasacijskega) sodišča v prid openskemu jusu v sporu z Občino Trst in Deželo Furlanijo Julijsko krajino zaradi lastništva zemljišč za juse in srenje odslej nič več ne bo tako, kot je bilo v preteklih desetletjih. To je bilo slišati na včerajšnji množično obiskani tiskovni konferenci v Prosvetnem domu na Opčinah, na kateri so predstavniki Jusa Opčine, Agrarne skupnosti tržaške pokrajine ter pravni zastopniki orisali pomen sodbe, ki bo imela posledice ne samo na krajevni, ampak tudi na deželni in državni ravni. Da vlada tako prepričanje, je dokazala prisotnost številnih predstavnikov jusov in srenj v tržaški pokrajini, krovnih in stanovskih organizacij Slovencev v Italiji, gospodarstvenikov ter izvoljenih predstavnikov na krajevni, deželni in državni ravni, ki so izvajanja govornikov pospremili z dolgim ploskanjem.
Prisotne je prvi nagovoril bivši predsednik Jusa Opčine Drago Vremec, ki je orisal zgodbo, ki je privedla do po njegovih besedah zgodovinske sodbe. Začelo se je pred 22 leti, ko je leta 1996 Dežela FJK sprejela zakon o pravnem priznanju jusov in srenj, katerim je bil leta 1927 fašistični zakonodajalec odvzel zemljo in jo predal v sistem ločenega upravljanja. Posledica je bila obuditev jusarskih odborov, ki so zahtevali pravno priznanje: po začetnem nasprotovanju Dežele je to prišlo leta 2000 po odločitvi Deželnega upravnega sodišča. Takrat je večina odborov za ločeno upravljanje prepustila zemljo jusom in srenjam, ne pa na Opčinah, kar je privedlo do spora o zemljiščih. Openski jusarji so se leta 2008 obrnili na komisarja za jusarsko premoženje, ki je leta 2012 zavrnil njihovo zahtevo, kar je potrdilo tudi drugostopenjsko (pritošbeno) sodišče v Rimu s sodbo iz leta 2014, ki pa jo je letos vrhovno sodišče razveljavilo in dalo prav jusarjem. To je lahko storilo tudi zato, ker je medtem lani italijanski parlament sprejel zakon, ki obnavlja skupno lastnino.
Po besedah sedanjega predsednika openskega jusa Vladimirja Vremca sodba vrhovnega sodišča potrjuje veljavnost omenjenega in vseh zakonov, ki jih je bila na tem področju v preteklih desetletjih sprejela povojna demokratična Italija, a jih doslej niso spoštovali. Zakon je prinesel jasnost na tem področju in Italija je s tem pokazala, da je pravna država, krajevni politiki pa naj to spoštujejo, je poudaril Vremec.
Openski jus je na rimskem sojenju zastopal odvetnik Peter Močnik, ki je poudaril veliko delo članov openskega jusa, ki so pripravili vso potrebno dokumentacijo, sam pa ne vidi, kako bi se lahko zdaj še dvomilo v upravičenost zahtev jusarjev. S fašističnim zakonom iz leta 1927 se je Občina Trst poskušala polastiti skupne lastnine jusov in srenj, je dejal Močnik, za katerega je pomenljivo, da je obravnavo primera vzel v svoje roke kar predsednik drugega civilnega oddelka vrhovnega sodišča Felice Manna. Vrhovno sodišče približno 95 odstotkov pritožb zavrne, v tem primeru pa je opravilo ves pregled povojne zakonodaje o skupni lastnini in razsodilo v prid jusom oz. srenjam, saj so le-te obstajale že pred nastankom italijanske države ter niso podvržene sistemu ločenega upravljanja, ampak neposredno italijanski ustavi.
Tak uspeh ne pride sam od sebe, je dejal predsednik Agrarne skupnosti Izidor Sancin, ki je opozoril, da je bilo treba oblikovati mrežo na krajevni, deželni in državni ravni ter se izobraževati in priti v stik s pravniki. Pravzaprav se delo zdaj šele začenja in si bodo morali vsi zavihati rokave, meni Sancin, ki mu je pritrdil tudi koordinator Agrarne skupnosti Karlo Grgič. Le-ta je med drugim omenil načrt za razvoj podeželja, uspeh openskih jusarjev pa je zanj pomemben za vso Italijo: če je na Tržaškem v lasti jusov in srenj okoli 5000 hektarjev zemljišč, se ta številka v vsej FJK dvigne na 75.000, v vsej Italiji pa je okoli 3,5 milijona hektarjev zemljišč skupne lastnine.
Ivan Žerjal
OPČINE – Številni odzivi na uspeh krajevnih jusarjev
Gospodarji na svoji zemlji
Sodba je pomembna tudi za druge realnosti v FJK in Italiji, saj obstaja želja po zaščiti ozemlja
Kot že rečeno, so se včerajšnje openske predstavitve sodbe vrhovnega sodišča udeležili številni gostje. Med temi je bil tajnik openskega odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Giovanni Cola, ki je dejal, da bo odbor jusu prepustil zemljišča, ki jih je po njegovih besedah resno upravljal in to zastonj. Zdaj je na vrsti jus, ki bo moral tudi pridobiti zajetno vsoto denarja od služnosti za avtocesto, je dejal Cola.
Za senatorko Tatjano Rojc predstavlja sodba zgodovinski trenutek, ki ga dolgujemo svojim prednikom, ki so znali postaviti skupno dobro pred individualnim. Tako smo lahko gospodarji na svoji zemlji in delamo načrte za prihodnost, je dejala Rojčeva, medtem ko je deželni svetnik Igor Gabrovec dejal, da je vložil predlog o reviziji deželnega zakona o priznanju srenj iz leta 1996 ter predlagal organizacijo političnega in znanstvenega posveta. Njegov kolega Francesco Russo, ki je bil v pretekli mandatni dobi senator in je lani skupaj z drugimi tudi sam pripomogel k izglasovanju zakona o skupni lastnini, pa je poudaril, da sodba dokazuje, da v Italiji še obstaja pravna država, ki ponovno ponuja možnost ponovnega razmisleka o čim boljšem upravljanju ozemlja, za kar si bo tudi sam prizadeval v deželnem svetu.
Če je članica vzhodnokraškega rajonskega sveta Carmela Palumbo pozvala na rešitev vprašanja nezmožnosti vpisa v zemljiško knjigo tistih hiš, ki so bile zgrajene na jusarskih zemljiščih, pa je predsednik Združenja za zaščito Opčin Dario Vremec dejal, da sodba Deželi omogoča, da zdaj izvede resnično zemljiško in agrarno reformo za sprostitev ozemlja in promocijo tržaškega Krasa.
V imenu Sveta slovenskih organizacij je Marko Černic, tudi sam jusar, pozdravil sodbo vrhovnega sodišča in izrazil upanje, da bodo po tej poti nadaljevali tudi ostali jusi in srenje, da bodo končno razpolagali s svojo zemljo. Sodba je izreden dosežek, meni tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je tudi poudaril skupno sodelovanje KZ in Agrarne skupnosti za dosego starih pravic.
Iz Furlanije, kjer zastopa nekatere tamkajšnje agrarne skupnosti, je prišel odvetnik Roberto Omenetto, ki je poudaril pomen uspeha openskih jusarjev tudi za druge tovrstne skupnosti v FJK in Italiji, saj obstaja želja po zaščiti ozemlja za prihodnje rodove. Mirta Čok pa je izrekla priznanje zlasti koordinatorju Agrarne skupnosti Karlu Grgiču, ki po njenih besedah predstavlja pomemben zgled osebe, ki je znala na ozemlju, ki je doživelo toliko gorja, ustvariti politiko »od spodaj« in spraviti v tek resnično demokracijo. (iž)
Primorski dnevnik, 21. oktober 2018