Izvršni odbor SKGZ se je opredelil za FUEN
Na zadnji seji Izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze so člani potrdili sklep Deželnega sveta, ki je izrekel povoljno mnenje za včlanitev v evropsko združenje manjšin FUEN. Srečanje, ki je potekalo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, je bilo med drugim posvečeno tudi analizi trenutnega obdobja, pregledu finančnih perspektiv zaščitnega zakona za leta 2022 ter napovedi tretje Deželne konference o varstvu slovenske jezikovne manjšine.
Predsednica Ksenija Dobrila je uvodoma podala pregled nad razpletom volitev v tržaški občini, ki ni spodbuden, predvsem zaradi uveljavitve skrajne desnice, čeprav ne gre zanemariti pozitivnega dejstva izvolitve treh slovenskih kandidatov na listi Demokratske stranke. Z druge strani pa je z zadovoljstvom ocenila ponovno snidenje predsednikov Mattarelle in Pahorja v Gorici. »Dobri odnosi med državama so za čezmejno skupnost in odnose med sosednjima narodoma vedno veliko jamstvo,« je uvodoma poudarila predsednica SKGZ.
Pristopna vloga v FUEN je vprašanje, ki zahteva utemeljena soočanja, ne nazadnje tudi zaradi različnih pogledov nanj znotraj krovne organizacije, ki so se odsevali tudi v medijih. Ne gre prezreti, da se tudi znotraj FUEN-a uveljavljajo politične sile, ki rušijo evropski red in načela demokratičnosti, kot je recimo madžarska stranka Fidesz in njen prvi mož Viktor Orban. Iz tega sledi tudi posledična ugotovitev, da ni možno ločevanje manjšinskih pravic od splošnih človekovih pravic. Med utemeljeno razpravo je prišlo tudi do drugačnih pogledov, ki izhajajo iz dejstva, da tvorijo skupnost FUEN-a tudi ustanove, ki so blizu stališčem SKGZ-ja. Dejstvo pa je, da izrecne določbe o zaščiti manjšin na splošno, kakor tudi konkretno jezikovnih manjšin, pravo EU ne pozna. Posredno bi jo mogoče lahko razbrali iz načela spoštovanja kulturne, verske in jezikovne raznolikosti v 22. členu listine temeljnih pravic v EU. V idealnih pogojih bi bile poleg tega pravice manjšin samoumevne, kot so splošne človekove pravice, kar pa ne odgovarja realnosti. »Moč je v številkah: le, če se povežemo in preko strukturiranih kanalov zagovarjamo naše interese. Na isti osnovi smo lahko učinkoviti in solidarni do drugih skupnosti, ki se borijo za obstoj. Ne nazadnje ne gre spregledati, da relevantnih alternativnih gibanj, ki bi se poleg FUEN-a zavzemale za varstvo jezikovnih in narodnih manjšin ter za kulturno raznolikost med drugim sploh, ni v kontekstu EU. Posamezni mladi člani SKGZ so med drugim že dejavni v okviru YEN-a, mladinske organizacije FUEN-a, ter sodelujejo v okviru projekta Europeada, ki ga ravno tako promovira FUEN,« je menila predsednica Dobrila in dodala, da ima krovna organizacija v kateremkoli primeru pravico, da se odpove članstvu. Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je tako naposled sprejel sklep Deželnega sveta in se obvezal, da bo začel uresničevati vse potrebne formalne obveze za članstvo v FUEN. Finančnim perspektivam slovenskih organizacij v Italiji posveča vodstvo SKGZ vedno posebno pozornost, ker predstavljajo bistven predpogoj uspešnega načrtovanja in posledičnega delovanja. V tem smislu bo potrebno nameniti tej tematiki še dodatno pozornost, saj pristojne službe Dežele FJK napovedujejo spremembo sistema financiranja, ker sedanji ni dovolj učinkovit in ne odraža novonastalih družbenih potreb. Tudi dokumenti t.i. kriteriji financiranja, ki sta jih izoblikovali krovni organizaciji v sodelovanju z vsemi primarnimi organizacijami, še čakajo na presojo in odziv deželnega odborništva. SKGZ je v zvezi s tem pred časom organizirala notranji seminar. Ravno zato je na seji Izvršnega odbora SKGZ prišlo do izraza, da je zares napočil čas za temeljit pregled ustreznosti sedanjega sistema in da je potrebno uvajanje novih ustreznejših pravil porazdelitve finančnih dotacij.