Izvršni odbor SKGZ o gospodarskem vprašanju
V ponedeljek zvečer je v Trstu zasedal deželni izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze. V svojem uvodnem poročilu je predsednik Rudi Pavšič posebej izpostavil zaskrbljenost organizacije zaradi zaostrovanja v odnosih znotraj manjšine. Tak primer so osebni napadi s strani vidnih predstavnikov stranke SSk. Gre za poteze, ki šibijo manjšino in še posebej njeno notranjo kohezijo, saj jasno ciljajo k ošibitvi vloge krovnih organizacij civilne družbe. SKGZ zato ponovno apelira na vse politične dejavnike, da v svojih izvajanjih in stališčih postavijo na prvo mesto načelo združevanja moči in iskanja soglasja in stičnih točk – ne pa ločevanja za vsako ceno. Pred koncem aprila bo sklicana umestitvena seja paritetnega odbora, ki bo našo skupnost ponovno postavil pred veliko odgovornost, da uskladi svoja stališča. Paritetni odbor mora čimprej nadoknaditi dolga leta neizvajanja zaščitnega zakona. Paritetni odbor zato nikakor ne sme postati politično-strankarska arena, saj bi to hudo škodilo interesom slovenske narodne skupnosti v Italiji. Glede Narodnega doma pri sv. Ivanu gre oceniti kot zelo spodbudne vesti, ki prihajajo s strani deželne uprave. Pogoji so, da se že v kratkem začne z obnavljanjem poslopja. Sedaj je na vrsti manjšina, ki se mora čimprej in po možnosti brez demagoških pristopov odločiti za namembnost novega poslopja. Osrednja tema razprave izvršnega odbora SKGZ je bilo gospodarsko vprašanje oz. vloga gospodarskih dejavnosti v okviru SKGZ in njenih dveh imovinskih skladov. Pri tem je osrednje poročilo izhajalo iz načela, da brez uspešnega lastnega gospodarstva ni uspešnih manjšin. Zaradi tega je SKGZ še posebej pozorna do novih gospodarskih dejavnosti, ki z uspešnim poslovanjem zagotavljajo nova delovna mesta v slovenskem okolju z ovrednotenjem strokovnosti mladih izobražencev. Lastne gospodarske dejavnosti predstavljajo tudi dodaten finančni resurz za investiranje v družbeno-kulturne pobude. V tem smislu je bila iznesena potreba po dodatni krepitvi materialne osnove in s tem prispevati k razvoju družbe tako skozi dejavnosti, ki izhajajo iz „družbenega“ premoženja kot tudi iz zasebnega podjetništva. Stanovske gospodarske organizacije (gospodarski združenji in Kmečka zveza) odigravajo izredno pomembno vlogo pri spodbujanju skupnih pobud med podjetniki. V logiki poenotenja in posledične okrepitve samih organizacij si SKGZ prizadeva za ponovno uveljavitev deželne SDGZ (z združitvijo z goriškim združenjem) ter za združitev in kakovostno rast storitvenih služb SDGZ (Servis) in Kmečke zveze. Pri vsakem, tudi gospodarskem načrtovanju je bistvena jasna vizija. V tem smislu SKGZ spodbuja razvoj gospodarskega sodelovanje ob meji, ki izginja. Prav tako je SKGZ skupaj z drugimi ustanovami in organizacijami osvojila načelo, da gre vse bolj investirati v izobraževanje in v strokovno izpopolnjevanje mladih ter vodilnih kadrov. Gospodarske družbe se morajo okrepiti z lastno donosnostjo in s strateškimi povezavami z novimi gospodarskimi subjekti. Slovenci na Primorskem in nato slovenska manjšina v Italiji so kot prepoznavni znamenji upoštevali jezik in kulturo. V tej kulturi se je zaradi objektivnih okoliščin usidrala podoba delavca in kmeta, ne pa podjetnika in lastnika. Ob začetku 20. stoletja so Slovenci v Trstu in Gorici razvijali gospodarstvo, ki pa ga je uničil fašizem. Množični pristanek na NOB je Slovence še bolj približal misli o proletarskem odrešenju. Ko je po vojni SKGZ v naslovu organizacije imenovala gospodarstvo, ker je vedela, da je za manjšino pomembno, pa se je znašla v protislovju. Mit je bila komunistična Jugoslavija, ki ni priznavala osebne lastnine. Slovenci pa naj bi organizirali na osnovi socialističnih idealov gospodarstvo v kapitalistični in tržni Italiji. Nastal je hibrid, gospodarstvo pa ni prišlo v našo zavest kot identitetni element. Ostala je mentaliteta nekega družbenega in "podprtega" gospodarstva, ki nima več realnih osnov, je pa še živo v miselnosti naših ljudi in celo v samih gospodarskih krogih. Skratka, gospodarstvo manjšine mora najti, ob kapitalih, spremenjen kulturni in mentalitetni milje, če želi uspevati in pomagati manjšini, da ne ostane na robu mednarodnih dogajanj.