Italijanska vlada ponovno zaustavila izvajanje zaščitnega zakona

Rimska vlada ne bo posredovala predsedniku Carlu Azegliu Ciampiju dokumentacije Paritetnega odbora. To pomeni, da bo predsedniku republike onemogočeno, da bi izdal odlok, s katerim bi se določil teritorialni okvir izvajanja zaščitnega zakona za Slovence v FJK. To so – v skopih okvirih in sicer še neuradne – vesti, ki prihajajo iz Rima in ki jasno kažejo na negativen odnos, ki ga Berlusconijeva vladna sestava ima do Slovencev in do same zaščitne zakonodaje. Dovolj zanesljivi viri potrjujejo, da je predsedstvo italijanske vlade lastnemu Ministrstvu za deželna vprašanja (ki je zadolženo tudi za manjšinske zadeve) vrnila izročeno dokumentacijo in s tem »se izognila« obvezi, da bi se vprašanje določitve teritorija pojavilo na dnevnem redu vladnega zasedanja, kar bi posledično sprožilo postopek prenosa dokumentacije predsedniku republike Ciampiju.

Slovenska kulturno-gospodarska zveza ocenjuje, da je to le ponovni dokaz političnega nasprotovanja izvajanju zaščitnega zakona s strani italijanske desnosredinske koalicije in to kljub številnim svečanim obljubam, ki jih je sam premier Berlusconi izrekel tudi ob priliki uradnih srečanj z institucionalnimi zastopniki Republike Sloveniji. Januarja letos sta krovni organizaciji Slovencev v Italiji SKGZ in SSO ponovno pisali predsedniku vlade Silviu Berlusconiju in mu ponovno izpostavili vprašanje zaskrbljujoče paralize izvajanja zaščitnega zakona. V pismu sta krovni organizaciji posebej opozorili na nujo, da pride do določitve teritorija, na katerem se bo izvajala zaščita. Decembra lani je namreč Paritetni odbor ponovno odobril spisek občin z dopolnili, ki so upoštevala priporočila Državnega sveta. Italijanska vlada je bila tokrat le dolžna, da formalno potrditi dokumentacijo Paritetnega odbora in jo posreduje predsedniku republike Ciampiju. Njemu pripada pečat, s katerim se sklene postopek določitve zaščitenega območja na Tržaškem, Goriškem n v Videmski pokrajini. Vse kaže, da so odločilno vlogo pri ponovni zaustavitvi zaščitnega zakona odigrale tržaške desnosredinskih politične sredine, ki očitno imajo veliko težo in dejansko odločilno besedo vsakič, ko gre za vprašanja slovenske manjšine in odnosov do bližnjih sosedov, se pravi republik Slovenije in Hrvaške. SKGZ lahko le jemlje na znanje vnovič potrjeno zadržanje rimske vlade, ki je svoje negativno stališče do manjšine in še posebej do izvajanja zaščitnega zakona jasno kazala skozi vso mandatno dobo. Ob teh ugotovitvah je sedaj nujno, da se v sklopu manjšine in s soudeležbo vseh naklonjenih političnih komponent izoblikuje strateški dokument, ki naj jasno izpostavi smernice in prioritete glede uveljavljanja zaščitnega zakona. Skupen nastop in enotna stališča v manjšini bodo potrebna ne glede na to, kdo bo po pomladanskih volitvah prevzel krmilo italijanske izvršne oblasti.