Goriški lok z Arčonom: "Ta prostor bo zmagovit, ko bo razmišljal enotno"

GORICA – V Trgovskem domu soočenje z županom Matejem Arčonom

O ureditvi Trga Evrope arhitekti z vsega sveta

Klepetalnica Goriškega loka je letošnji niz pogovornih srečanj na pobudo SKGZ in Združenja Darko Bratina začela z novogoriškim gostom. V dvorano Trgovskega doma je v torek zvečer povabila župana Nove Gorice, Mateja Arčona. Napovedana rdeča nit pogovora »Od dveh Goric do skupne Gorice« oz. razprava o možnostih, priložnostih in zadržkih za uresničitev te ideje, se je sicer odvila tudi širše. Moderator večera, goriški urednik Primorskega dnevnika, Igor Devetak, se namreč z vprašanji gostu ni omejil zgolj na čezmejne teme, ampak je županovo prisotnost unovčil tudi za to, da je občinstvu približal del novogoriškega vsakdana. Kljub odprti meji se namreč prebivalci obeh mest preslabo poznamo.

PO NARAVI JE OPTIMIST

Arčon, optimist po naravi, kljub iztočnicam moderatorja, ki čezmejnega prostora niso risale samo v mavričnih barvah (Devetak je izpostavil tudi shod postfašistov pred goriško občino, sprejem za salojske veterane in njihove somišljenike na občini, preganjanje priseljencev iz predora Bombi, poziv goriške občinske uprave rimskim oblastem, naj na mejo pripelje vojsko, blokado slovenskih toponimov v središču mesta in pobudo za preklic državnega odlikovanja Titu…), vseeno ne vidi večjih ovir na poti sodelovanja obeh Goric. »Sam res mislim, da je naša prihodnost le skupna, s skupnimi projekti. Morda razumem določene goriške poteze kot nabiranje političnih točk. Sam sicer tako ne bi ravnal. Želim pa si, da bi bili pri skupnih projektih iskreni. Da vanje res verjamemo. Ko se je zgodil prvi sklic treh občinskih uprav, vključenih v EZTS GO, je to zame bil na neki način zgodovinski dogodek. Prej ali slej bodo tudi tisti, ki tako razmišljajo, morali razumeti, da je ta prostor vedno bolj odprt in da bomo uspeli samo s skupnimi idejami in projekti,« je povedal in zatrdil, da je goriški občinski upravi o zgoraj omenjenih dogodkih že večkrat povedal svoje stališče. »S tem nimam nobenih težav. Zato se, menim, stvari tudi obračajo v pravo smer. Na sestanku, ki smo ga imeli z občinsko upravo o razvoju Trga Evrope in Kolodvorske ulice, je moj kolega Rudi (Rodolfo Ziberna, op.n.) izjavil, da bodo tudi na goriškem gradu namestili napise v slovenskem jeziku in tudi zagotovili vodenje v slovenščini. Izjavil je, da to ne bo le zaradi čezmejnega sodelovanja, temveč da bo kulturna izbira. To se mi je zdel velik preskok. Žal pa ne vsi tako razmišljajo. Želim si tudi, da bi sam lahko spregovoril na občinskem svetu v Gorici, kjer bi svetnikom in svetnicam pojasnil skupno kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture kot izziv skupnega prostora. Naloga politike je, da zna takšen projekt prenesti na ljudi,« je prepričan Arčon.

Pogovor se je v nadaljevanju dotaknil nekaj izrazito novogoriških tem: pomanjkanja stanovanj, priložnosti za razvoj turizma, razmisleka o umestitvi Univerze v Novi Gorici v mesto ob dejstvu, da se ta utrjuje v Vipavi, o staranju prebivalcev in povečevanju priložnosti za mlade, o prometnih povezavah, župan pa je poudaril tudi usmeritev novogoriške občine k vključevanje občanov pri načrtovanju razvoja.

Občinstvo je iz ust novogoriškega župana prvič lahko slišalo tudi načrte o ureditvi Trga Evrope, paradnega konja sodelovanja in povezovanja obeh mest, ki v sedanjem stanju tega ne izkazuje. V Novi Gorici, mimogrede, ni ene same usmerjevalne table, ki bi obiskovalce opozarjala na to unikatno znamenitost med mestoma in državama. »Želim si, da bi bila čim prej končana prva faza ureditve, in to je odstranitev avtomobilov. Po naših željah bi to že bilo urejeno, vendar se obenem dogovarjamo tudi s Slovenskimi železnicami, saj si želimo zraven vzpostaviti še kolesarnico za izposojo koles, postajo za električne avtomobile, prehod za pešce, ureditev količkov … To bi bila prva faza do končne ureditve. Prihodnje leto pa bomo razpisali mednarodni arhitekturni natečaj na svetovni ravni. Z naše strani bo zadevo vodil Tomaž Kancler, nekdanji član Svetovne zveze arhitektov, z italijanske strani pa arhitekt Luciano Lazzari iz Trsta. Pomembna je namreč odločitev, da ta prostor postavimo na najvišji piedestal, s sodelovanjem arhitektov z vsega sveta pa naredimo temu prostoru tudi veliko promocijo. To ne bo majhen zalogaj, a se bo vredno spustiti v to. To območje je zelo pomembno, že v takšni podobi kot je, že dosega pomembne rezultate glede obiskanosti,« je poudaril novogoriški župan.

EPK: TUDI GORICA MISLI RESNO

Med pogovorom je beseda večkrat nanesla na kandidaturo Nove Gorice za Evropsko prestolnico kulture (EPK) leta 2025. K projektu je novogoriška občina povabila tudi goriško. Sta občini torej na isti valovni dolžini glede zahtevnosti in glede ciljev? »V Novi Gorici smo oblikovali skupino, vodi jo Neda Rusjan Bric, sestavljajo jo predstavniki nevladnih organizacij in občinskih zavodov. Občina Gorica s tem, da je tudi ustanovila svojo skupino, daje velik signal, da dejansko misli resno. Občutek imam, da je bila prvotna ideja Gorice glede skupne kandidature za prestolnico EPK 2025 češ, vi kar pojdite naprej, mi vam bomo pa sledili. Po zadnjih sestankih pa opažam, da v to vedno bolj verjamejo in zaupajo. Mislim, da delamo velike premike, kakršnih se v tem trenutku še niti ne zavedamo,« je prepričan Arčon, ki je odločitev za pristop h kandidaturi za EPK označil kot najpomembnejšo v svojem osemletnem županskem mandatu. Med trajnostne cilje kandidature uvršča povezovanje čezmejnega goriškega prostora, ki bi temeljilo na zapisanih stebrih, le-ti pa med drugim predvidevajo tudi spoznavanje jezika sosedov. »Projekt ima izjemno povezovalno vlogo od izvira do izliva Soče in krepi medsebojne vezi, obenem pa je izziv za vse tisto, kar ste tudi prej omenili: zapiranje meje na primer. Da bi, skratka, skozi dialog prebili vse medsebojne ovire, ki so še prisotne. Poleg ovrednotenja prostora je EPK tudi izjemna priložnost za razvoj kulturnega turizma. Evropska prestolnica kulture je sicer velik zalogaj. Ravno danes (v torek, op.n.) je bil na obisku v Novi Gorici novi minister za kulturo Dejan Prešiček. Povedal sem mu, da je želja vseh treh občin, ki se potegujemo za naziv, poleg Nove Gorice sta to še Ljubljana in Lendava, da se slovenska vlada čim prej opredeli, koliko denarja misli nameniti za ta projekt. Konkurenco spoštujem, zavedam pa se naše prednosti in v zmago sem prepričan,« je samozavestno izjavil Arčon. Da optimizem premika meje mogočega in da je lahko tudi nalezljiv, se bo morda pokazalo tudi v drži goriške občinske uprave. Ziberna je na Arčonovo pobudo ob neki priložnosti obljubil, da bo tudi sam enkrat letno na sedežu goriške občine sklical sestanek, na katerega bo povabil predstavnike slovenskih organizacij v občini. Takšna srečanja imajo na novogoriški strani že dolgoletno tradicijo. Še en primer, ki potrjuje reklu, da zgledi vlečejo, pa je odločitev občine Gorica, da po zgledu Nove Gorice in EPK kandidira za Evropsko prestolnico športa v letu 2021.

ZAHVALA SLOVENCEM VITALIJI

Občinstvo, med katerimi so bili Aleš Waltritsch, David Peterin, Livio Semolič, Vesna Tomsič, Jože Cej, Igor Komel, Rudi Pavšič, Marino Marsič, Aldo Rupel, Julijan Čavdek, Silvan Primosig…, je z napeto pozornostjo prisluhnilo Arčonovemu odgovoru na vprašanje, kakšno kritiko oz. nasvet bi namenil slovenski manjšini v goriškem prostoru. »Sam manjšino doživljam zelo pozitivno. Premalokrat smo vam rekli "hvala", ker ste nam utirali pot z vašimi opozorili ali na občinskem svetu ali kjerkoli, da smo se z institucionalno Gorico bolj zbližali,« je povedal Arčon, ki je tudi zatrdil, da sam neposrednih očitkov manjšine, češ da je kot župan premalo naredil zanje, ni zaznal. Pogreša pa večjo povezanost med novinarji na obeh straneh meje oz. to, da bi goriški novinarji pokrivali tudi dogodke v Novi Gorici in obratno.

»Pomembno je, da držimo skupaj. Sodelovanje lahko gradimo samo, če si zaupamo. Ta prostor bo zmagal takrat, ko bomo projekte, ne glede na to, kateri in kje so, vzeli za skupne. To bo velik miselni preskok,« je enourni pogovor zaključil župan, ki se bo na novembrskih lokalnih volitvah kot neodvisni kandidat s podporo občanov potegoval za tretji mandat.

V nadaljevanju večera je Arčon odgovoril tudi na nekaj vprašanj iz občinstva. Davida Peterina, predsednika SKGZ na Goriškem, je zanimalo, kako si zamišlja skupno turistično zgodbo obeh mest. »Ena od smernic novoustanovljenega Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina je tudi čezmejno povezovanje. To mora biti naša zgodba. Najprej moramo zadeve urediti na naši strani, da bomo lahko kakovosten sogovornik z goriško stranjo,« je odgovoril župan. »Občudujem optimizem župana Nove Gorice, kar se tiče sobivanja dveh mest,« se je oglasil arhitekt Jože Cej. »Meja namreč, iz urbanističnega vidika, ostaja še vedno ostra,« je pripomnil. Igor Komel se je Arčonu ob zaključku drugega mandata zahvalil za vso pomoč, Vesna Tomsič pa ga je izzvala z vprašanjem, če bi bil v prihodnosti morda pripravljen kandidirati za župana skupnega goriškega prostora. Arčon ji je med smehom odvrnil, da je pripravljen prevzeti kar deželne vajeti in z resnejšim tonom zaključil večer z voščilom, da bi z optimizmom in dobro voljo skupni prostor naredili močnejši.

Katja Munih