Goriški lok: Giacomini ne vodi več Deželnega šolskega urada
GORICA – Slovo po približno letu dni vodenja
Razlogi: od nezmožnosti izvajanja programov do nične teže FJK – Ostaja na čelu Urada za slovenske šole
GORICA – Igor Giacomini se je včeraj poslovil od vodenja Deželnega šolskega urada za Furlanijo Julijsko krajino, na čelu katerega je bil približno leto dni, še naprej pa ostaja vodja Urada za slovenske šole pri omenjenem deželnem uradu. Razlogov, da po tako kratkem času odhaja, je več, nekatere izmed njih – od neorganiziranosti šolstva do lastne nemoči glede izvajanja zastavljenega programa pa do majhne ali celo nične »teže« FJK v vsedržavnem merilu – je Giacomini navedel na srečanju klepetalnice Goriškega loka, ki je v torek, na predvečer odhoda, potekala v Trgovskem domu v Gorici.
V pogovoru z Liviom Semoličem je Igor Giacomini med drugim poudaril to, kar sam ima za privilegij, saj je vodil urad, čeprav ne izhaja iz šolskega sistema. Na stvari gleda drugače, presoja jih avtonomno ter zunaj kalupov in shem, zato okolje njegovih rešitev tudi ne razume. Giacomini je potom razpisa pred leti prišel na čelo Urada za slovenske šole, zatem je prevzel skrb tudi za šolstvo v videmski pokrajini, na koncu pa pred letom dni tudi vodenje celotnega Deželnega šolskega urada za FJK. Vendar pri tem ni bil polnopravni direktor, saj je deželni urad že od leta 2014 brez pravega direktorja oz. deželnega šolskega ravnatelja, ker je postal urad nižjega ranga.
Giacominija je drugače presenetila neorganiziranost šolstva v Italiji, kjer so šole dejansko prepuščene same sebi, zato je treba pohvaliti ravnatelje in šolnike za delo, ki ga opravljajo. Pozitivnega je ogromno, ko vidiš, kaj vse delajo na šolah, vendar hkrati tudi trpiš, ko imaš pred očmi, kaj vse morajo tam tudi prestajati, je potožil Giacomini, ki ga je presenetilo tudi, da ne more voditi nekega sistema in vplivati v smer izboljšanja razmer.
Zdaj že bivši vodja Deželnega šolskega urada je sicer po lastnih besedah od vsega začetka vedel, v kaj se podaja, vendar, ker je zahteven do sebe in drugih, je bil pri tem največji problem dostojanstvo, ko je videl, da ne bo mogel izvajati nekega programa. Lahko bi na svojem mestu ostal še naprej, a se je raje odločil, da gre, pri čemer ga je najbolj presenetilo, da Dežela FJK v vsedržavnem merilu šteje malo ali nič: v FJK je približno tretjina šol brez ravnateljev, na 12 šolah manjkajo vodje uprav, v nekaterih drugih deželah, kot sta npr. Kampanija ali Apulija, pa beležijo presežek tako enih kot drugih.
Kot že rečeno, pa Giacomini še naprej ostaja na čelu Urada za slovenske šole, pri čemer je dejal, da bo zdaj imel več časa za naše šolstvo.
Ivan Žerjal
Smo edina šola teritorija
Urad za slovenske šole je avtonomen, ne prosjačijo, ampak zahtevajo – Šole na obrobju premalo cenimo
GORICA – Stanje Urada za slovenske šole je zelo dobro, pravzaprav odlično. Tako meni Igor Giacomini, ki kot že rečeno zapušča vodenje Deželnega šolskega urada za Furlanijo Julijsko krajino, a ostaja na čelu slovenskega urada. Na torkovem srečanju v okviru klepetalnice Goriškega loka v Trgovskem domu v Gorici Giacomini v pogovoru z Liviom Semoličem ni govoril samo o svojem odstopu z mesta vodje deželnega urada, ampak predvsem o sedanjem položaju slovenskega šolstva v Italiji začenši z uradom, ki je zanj pristojen.
Po Giacominijevem prepričanju Slovenci nismo več tisti, ki molčimo in prosjačimo, zdaj tudi zahtevamo in nas poznajo, slovenski urad pa je popolnoma avtonomen. Med rezultati je omenil razpis za devet ravnateljskih mest, ki je po njegovih besedah velik dosežek, in redno zaposlitev vrste šolnikov za nedoločen čas. Da bi bil sistem slovenskega šolstva v Italiji še boljši, je po njegovih besedah potrebno rešiti vprašanje osebja, ki je bilo dodeljeno šolskemu uradu na podlagi zakona št. 932 iz leta 1973, okrepiti bo treba tajništva, Giacomini pa razmišlja tudi o združevanju šol v smislu krepitve le-teh, a tega si ne upa povedati, ker, je dejal, še vedno obstaja nek konservatizem, ki se ne sooča s stvarnostjo. Vendar to lahko pove, nima pa oblasti, da bi ukrepal.
Slovenska šola ima po njegovih besedah vsaj tri glavne prednosti: prva je ta, da je v FJK še edina šola teritorija, saj učni kader izhaja iz teh krajev, na italijanskih šolah tega skorajda ni, tega pa ne znamo sploh ceniti. Druga prednost je dvojezičnost, trenutno pa je prednost tudi majhno število višješolskih smeri, saj ne vemo, kje bomo čez 30 let zaposlovali naše otroke. Šol na obrobnih območjih, kot so Romjan (tu bi bilo primerno in koristno razviti specifično področje, kar lahko šola že zdaj naredi), Bračan in Špeter, ki so simbol odličnosti, pa ne cenimo in se zanje premalo trudimo, manjšina tu nima strategije, je prepričan Giacomini, ki je glede vprašanja aktualnosti privrženosti vrednotam slovenstva pristaš tradicije: otroku je treba razlagati, zakaj je pomembna slovenska šola in da smo tu Slovenci, seveda na spremenjen način, je menil gost, za katerega je v Sloveniji več povpraševanja po sodelovanju z našimi šolami kot pri nas, njegova želja pa je, da bi začeli s programom Erasmus + za učni kader.
Giacomini tudi ni posebno navdušen nad morebitnim uvajanjem dvojezičnih šol oz. slovenščine kot drugega jezika na italijanskih šolah, sam je za slovensko šolo, saj še ni zrelosti, da bi na italijanskih šolah slovenščino sprejemali kot normalno in ne kot politično opcijo, je prepričan. S predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem sta si bila edina v misli, da bi morale priti do dogovora med Italijo in Slovenijo glede poučevanja obeh jezikov v vseh šolah, medtem ko za Kanalsko dolino predlaga, da bi šola na Trbižu postala trijezična s slovenščino kot drugim, nemščino pa kot tretjim jezikom. Glede možnosti prehoda šolstva v FJK pod Deželo, kar je omenil tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič, pa je Giacomini dejal, da bi bilo to organizacijsko veliko bolje, glede slovenske šole pa je treba biti zelo previdni: mi lahko delamo, kar delamo, ker je Rim daleč, na Deželi pa bi imeli veliko manj političnega manevrskega prostora. (iž)
Primorski dnevnik, 8. 11. 2018