Goriški lok - Ezuli, Lega nazionale in Slovenci
Po šestdesetih letih tako ezulsko vprašanje, kot tudi številne predvojne, medvojne in povojne tragedije, ki so v celoti zaznamovale ta prostor, še vedno razdvajajo slovenski in italijanski narod in razne miselne kroge tega čezmejnega prostora. Še danes so vsi ti dogodki povod za interetnične polemike, kjer prevečkrat prevladuje čustveni pristop in nenazadnje tudi polemična ostrina. Premalo pa se je v vseh teh povojnih letih naredilo na področju čisto človeškega sočustvovanja in približevanja, kjer bi se vsakdo bolj potrudil, da bi razumel trpljenje in krivice, ki jih je bližnji doživel zaradi sovražnega nasilja. Nobenega dvoma ni, da so absolutne vrednote svoboda, demokracija in medsebojno spoštovanje, zakar si torej zaslužijo popolno spoštovanje tisti, ki so se za to borili in so zaslužni, da lahko danes živimo v prostoru, kjer so te vrednote udejanjene. Kot ni nobenega dvoma, da kdor se je upiral nacizmu in fašismu je bil na pravi strani zgodovine. Ob vsem tem pa ne moremo zanikati dejstva, da so plačali posledice fašisma in agresije Jugoslaviji, tudi številni Italijani, ki so bili prisiljeni zapustiti lastne domove v Istri in Dalmaciji. Veliko število teh se je naposled naselilo v goriškem prostoru, kjer še danes predstavljalo visok odstotek prebivalcev in iz njihove skupnosti izhaja tudi kar nekaj županov, če pomislimo samo na Valentija in še prej na De Pasqualeja, ki so nedvomno imeli zelo veliko podporo v mestu. Iz vsega tega sledi, da bi bilo primerno vzpostaviti nekaj več stikov med slovensko in ezulsko skupnostjo, saj paradoksalno sta prav ti plačali največji davek za grozote prve polovice prejšnjega stoletja in žal sta bili postavljeni ena proti drugi. Zato bi verjetno potrebovali spravno dejanje prav med nami, da bi dokončno pustili preteklost zgodovini in ne dovolili, da nas še danes pogojuje v vsakdanjih odnosih. Dejstvo, da smo se v vsem tem času zanemarjali ali celo neprikrito sovražili, je prav gotovo pustilo določene negativne posledice našemu mestu. Predvsem pa nam to ni dopustilo, da bi Gorica v celoti zaživela kot raznolika, ampak povezana skupnost, kjer bi vse komponente zrelo in trezno zasledovale skupne cilje. Danes, v tretjem tisočletju, v dobi vedno večje integracije in prepotrebnega sodelovanja, je gotovo napočil čas, da odpravimo vse nedorečenosti preteklosti in v medsebojnem spoštovanju in predvsem spoznavanju, kostruktivno interagiramo v prid tega prostora. Čas je torej, da si ezulska skupnost in slovenska narodna skupnost v Italiji pogledata v oči in priznata krivice, ki so bile prizadete, gotovo na različne načine in v različnih obdobjih. To naj bo človeško sočustvovanje in ne zgodovinska analiza dejstev, za kar obstaja že dovolj obsežno zgodovinopisje. Seveda velja iskati dialog s tistimi sredinami, ki so pripravljene iskati razloge za pozitivna soočanja in izolirati one, ki še vedno strumentalizirajo preteklost, kot smo imeli jasen primer pred nekaj tedni na Tržaškem. Kot prvi korak v tem smislu, Goriški lok organizira klepetalnico v sredo, 25. marca 2009 v čitalnici knjižnice D. Feigel, v kateri bo sodeloval predsednik združenja ezulov ANVG Rodolfo Ziberna, ki predstavlja tudi Lego Nazionale za Gorico.