Franc Vecchiet: PROUN

Razstava v Benetkah

Tržaški umetnik Franc Vecchiet ni le priznani in večkrat nagrajeni ustvarjalec predvsem na področju grafike, ampak tudi uspešen pedagog. Svoje znanje že desetletja posreduje po vsej Evropi. Dolgoletno in pomembno je njegovo sodelovanje z Mednarodno grafično šolo v Benetkah. Ravno v galeriji izobraževalne inštitucije se obeta nova razstava Franca Vecchieta z naslovom Proun.
Mednarodna grafična šola v Benetkah v sodelovanju s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Kulturnim društvom za umetnost KONS postavlja tako svojemu dolgoletnemu sodelavcu dvodelni razstavni projekt. V galeriji bo tako med 18. novembrom in 23. decembrom na ogled razstava umetnika.
Otvoritev bo potekala v petek, 18. novembra, ob 18. uri v šolski galeriji SG gallery (SG GALLERY – Scuola internazionale di grafica, Cannaregio 1798, 30121 Venezia – Benetke). Razstava bo nato na ogled od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro.
V četrtek, 1. decembra, bo ob 17. uri v palači Dandolo Parisi na Velikem kanalu (San Polo 2879, 30124
Venezia – Benetke) srečanje z umetnikom ob njegovi inštalaciji PROUN.

Razstavo prireja Mednarodna grafična šola v Benetkah v sodelovanju s:

Projekt sta podprla:

Celotno besedilo tega tiskovnega sporočila je v italijanščini dosegljiv na tej povezavi.

RAZSTAVA V GALERIJI

Razstava v galeriji SG Mednarodne grafične šole v Benetkah se skoraj v celoti osredotoča na grafiko. Prvi temeljni razlog za to izbiro je dolgoletno poučevanje na šoli, kjer je umetnik spoznal umetnike, grafike, dragocene mojstre in včasih celo izjemne študente.
Drugi razlog je ta, da sta Vecchietova identiteta grafika in izobrazba učitelja v veliki meri odvisna tudi od sodelovanja s šolo.
Za razstavo je izbral dela iz različnih obdobij, izvedena v različnih tehnikah, od klasičnih do sodobnih, od pomembnih trenutkov raziskovanja tehnik vse do odnosa grafike s preostalim svetom umetnosti. Tudi matrice, ki jih je uporabil za razstavljena dela, so iz različnih materialov, včasih tradicionalnih, pogosteje nekonvencionalnih. Veliko se je Franc Vecchiet naučil od samih učencev ter iz dela z drugimi učitelji in umetniki. Kot vsakega umetnika so ne nazadnje tudi njega zaznamovali delo v ateljeju in obisk razstav tako v Benetkah kot drugod po svetu.
Nekatera dela na platnu so razstavljena v velikem prostoru šolskega laboratorija. Zdelo se je namreč koristno podati nekoliko bolj kompleksno in celovito podobo njegovega odnosa do umetnosti. Gre pravzaprav za majhno razstavo, ki pa jo odlikuje dokajšnja artikuliranost, ki ponudi vizijo mojstrove ustvarjalne poti in odpira hkrati bežen vpogled v njegovo delo. Umetnikova želja je podati občutek nenehne potrebe po raziskovanju ter tveganju pri vsakem ustvarjalnem koraku.
Franc Vecchiet se namreč strinja s kritičnim mislecem, ki trdi, da, kdor ne tvega, se ni še rodil.

PROUN V PALAČI DANDOLO PARISI

Dogodek v palači Dandolo Parisi na beneškem Velikem kanalu je tesneje povezan s projektom Proun, ki ga je oblikoval ruski umetnik El Lissitzky (1890–1941) na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja.
Minilo je torej stoletje, odkar so nekateri umetniki začutili potrebo po odločilni prenovi likovnega jezika. Z manjšim posegom v prostor se Franc Vecchiet poklanja temu gibanju.
Vecchietov učitelj Avgust Černigoj je obiskoval namreč Bauhaus, ko je El Lissitzky skupaj z drugimi umetniki postavil razstavo z naslovom Proun v Berlinu. Še vedno ni tržaškemu mojstru povsem jasno, kaj pomeni Proun, večina mojstrov umetnosti vendarle meni, da gre za »šolo nove umetnosti«.
Černigoj se je dve leti po berlinski razstavi vrnil domov v Trst in s študenti organiziral podobno razstavo. Tako kot pred stoletjem v Nemčiji, tudi tokrat razstavljeni izdelki niso mišljeni izključno kot samostojna dela, temveč kot »tranzitne postaje« med različnimi umetnostmi za prenovo le-teh. Iz teh zgodovinskih izkušenj izhaja torej Vecchietova misel, da je Mednarodna grafična šola v Benetkah bila in je še vedno
središče prenove »nove grafične umetnosti«.
V Palači Dandolo bo Franc Vecchiet razstavljal v notranjosti dveh omar z zgodovinsko vrednostjo miniaturizirano razstavo knjig umetnika, tiskanih in netiskanih predmetov, serije majhnih grafik, polizdelkov in ostankov tiskarskega procesa, naključnih predmetov … elementov v ravnovesju med umetnostjo in vsakdanjim življenjem. Tudi razstavni prostor je zasnovan kot sredstvo in integralno izrazno orodje. Vecchiet si želi se s tem dejanjem približati celoviti izkušnji, ki je za vzor tako objektu, ki ga vsebuje, kot tudi za njegovo vsebino samo.
Poslanstvo umetnosti torej ni več olepševanje življenja, temveč njegovo urejanje.

FRANC VECCHIET BIOGRAFIJA

FRANCO VECCHIET se je rodil v Trstu, kjer živi in dela. Po klasičnem liceju je študiral umetnost v Urbinu. Obiskoval je grafično sekcijo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, tečaje H. Goetza v Benetkah in se nekaj časa izpopolnjeval na različnih akademijah v Parizu. Njegovo umetniško pot je zaznamovalo dolgoletno druženje in sodelovanje z Avgustom Černigojem, kasneje pa z Lojzetom Spacalom.
Od šestdesetih let se je posvečal predvsem grafiki, poglobil se je v raziskovanje postopkov lesoreza in nasploh različnih grafičnih tehnik. Skozi čas je svoje likovno delovanje razširil na različna izrazna sredstva: od slikarstva do knjig umetnika, od posegov v prostor do različnih pristopov k sodobnemu ustvarjanju.
Od leta 1980 je prevzel vodenje galerije TK v Trstu, ki je delovala kot stičišče vzhodnoevropskih umetnikov. Po zaprtju galerije leta 1992 je ustvaril založniški projekt Galerie Imaginaire, v sklopu katerega so izhajali likovni zvezki z izrazito mednarodnim programom. Med njegovimi umetniškimi izdajami in umetniškimi knjigami gre omeniti projekta Mediterranea in Minimalia; mape Quartetto, 5 serigrafie in b/n, Petals; umetniške knjige Suite, Flux, La bôite à outils, Rumena knjiga in serija knjig umetnika, ki so izdelane z različnimi materiali. Bil je kustos različnih preglednih razstav, pisal je o Lojzetu Spacalu v razstavnem katalogu Muzeja Revoltella v Trstu in Moderne galerije v Ljubljani, o Augustu Černigoju pa v Muzeju Revoltella ter za razstavo Umetniki dvajsetega stoletja med Italijo in Slovenijo v razstavnem prostoru nekdanje ribarnice Salone degli Incanti v Trstu.
Poučuje na šoli Scuola Libera dell’Acquaforte Carlo Sbisà v Trstu. Sodeluje tudi z različnimi šolami inustanovami v Italiji ter z Mednarodno grafično šolo v Benetkah. Leta 1999 ga je k poučevanju povabila Visoka Akademija Umetnosti v Parizu. Leta 2003 je poučeval na akademiji v Temišvaru v okviru programa Fulbright, leta 2009 pa na Univerzi Indiana v ZDA.
Postavil je več kot sedemdeset samostojnih razstav in ustvaril številne inštalacije v različnih mestih Italije, Francije, Slovenije, Avstrije in ZDA. Med mnogimi razstavami od 80-ih let dalje naj omenimo: udeležbo na trienalu kiparstva v Padovi; razstavo v galeriji Ospitale vecchio v Vidmu; razstavo v Magazzino del Sole v Tellaru; udeležbo na bienalu v kleti Dioklecijanove palače v Splitu; razstavo v cerkvi Sv. Petra v Wiener Neustadtu v Avstriji; razstavo v umetniški palači v Poitiersu ter razstavo v parku vile Geiringer v Trstu. Sodeloval je na mednarodnih grafičnih razstavah, kot so Bienale grafike v Ljubljani, Trienale Xylon, Bienale lesoreza v Carpiju, Graphica Atlantica v Rejkyavicku, Bienale v Sarcellesu.
Njegova dela so razstavljena v različnih zbirkah in muzejih. Leta 1989 je v Ljubljani prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 2004 je zmagal na mednarodnem natečaju za izdelavo mozaika na trgu Evrope v Gorici ob vstopu desetih novih držav, med temi Slovenijo, v Evropsko unijo. Leta 2006 je prejel posebno nagrado žirije na Ex tempore-ju v Piranu. Leta 2008 je prejel nagrado za slikarstvo Poklon Spacalu v organizaciji kulturnega društva za umetnost Kons, leta 2012 je v Trstu prejel priznanje Slovenske kulturno-gospodarske zveze za njegovo likovno dejavnost in leta 2009 je prejel Grand Prix na Mednarodnem grafičnem bienalu Pariza v Sarcellesu.
V zadnjih letih je postavil osebne razstave v cerkvi Santa Maria dei Battuti v Čedadu, razstavo Limina v Mestni galeriji v Piranu, v Moderni galeriji v Trbovljah, razstavo Grafika in slikarstvo v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici, razstavo Umetniški poskusi in druge kaprice na šoli MIB v Trstu, ter razstavo Translazioni v muzeju Carà v Miljah. Pomemben mejnik je bil zanj antološka razstava, Memorabilia v tržaškem mestnem Muzeju moderne umetnosti Revoltella.