FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti

Do novogoriško-goriške Evropske prestolnice kulture 2025 nas ločuje manj kot leto dni. Priprave na zgodovinsko leto so v polnem teku, v somestju pa ni občutiti tistega vznemirjenja in pričakovanja, ki bi ga pričakovali za tako pomemben dogodek. Kako EPK doživljajo mladi? Kako ocenjujejo delo, ki je bilo do sedaj narejeno? Kaj pričakujejo od projekta, ki naj bi bil namenjen zlasti gradnji boljše prihodnosti za mlade generacije in izboljšanju življenjskih pogojev v obeh mestih? O takih in drugačnih vprašanjih so v torek v Kulturnem domu v Gorici v sklopu Foruma idej, ki ga prirejajo SKGZ, Združenje Darko Bratina in Kulturni dom v sodelovanju s slovenskim programom RAI za FJK, razmišljali mladi Goričani z obeh strani
meje, ki so tako ali drugače vpleteni v družbeno delovanje. Z Alenko Florenin so se pogovarjali Tina Balta, Simon Cotič, Lapo Farolfi, Katarina Visintin, Ana Kiara Curk in Ivana Vodopivec. Niz letošnjih srečanj Foruma idej je namreč posvečen EPK, dogodke predvajajo tudi na valovih Radia Trst A.

16-letni Ana Kiara Curk in Ivana Vodopivec sta dijakinji drugega razreda Gimnazije Nova Gorica in sta v sklopu predmeta ITS, pri katerem spoznavajo Evropske prestolnice kulture, odprli Instagram profil, s katerim seznanjata mlade z dogodki EPK 2025. »Menim, da seznanjenja med mladimi skorajda ni. Vse, kar vidijo, so javna infrastrukturna dela in redki dogodki, kot je bila instalacija z Luno na Bevkovem trgu.
Kaj drugega pa mlade ne pritegne, ker ni dobrega obveščanja,« pravi Ana Kiara o svojih sovrstnikih. Z novim Instagram profilom si nadejata, da bi mlade obveščali in seznanjali na zanimiv in atraktiven način.
Čeprav že odštevamo dneve do odprtja EPK, v mestih ni še videti nič otipljivega, dogodki pa so že v teku in dobro promovirani, pa meni 21-letna Tina Balta, študentka ekonomije v Padovi, glasbenica in odbornica
Kulturnega društva Sovodnje. »Upam, da se bo vse izteklo pravočasno,« dodaja Simon Cotič, ki je magistriral iz medicinskih in farmacevtskih biotehnologij na Univerzi v Trstu in je skavtski voditelj ter aktiven pri športnem društvu Soča. Cotič opozarja predvsem na obnovo športne dvorane Bigot. Le-ta bi bila koristna tudi za koncerte, ki so privlačni za mlade. Gorica namreč nudi le malo večernih oz. zabavnih dejavnosti; mladi so tako prisiljeni se peljati drugam. »Veliko žurov se odvija po vaseh, ker odigravajo društva pomembno vlogo pri povezovanju mladih,« meni Lapo Farolfi, dijak petega razreda znanstvenega liceja Simona Gregorčiča, ki je tudi podpredsednik mladinskega odseka društva Sedej iz Števerjana.
Da je v Gorici potencial v tej smeri neizkoriščen, meni tudi Katarina Visintin, študentka stikov z javnostmi na Univerzi v Vidmu in odbornica pri Slovenskem planinskem društvu v Gorici ter pri Kulturnem društvu Sovodnje. Drugačen pogled pa ima Novogoričanka Ana Kiara Curk, ki rada zahaja čez mejo v Gorico: predvsem Andrejev sejem in Okusi ob meji sta dogodka, ki jih ne gre zamuditi, pravi. Treba bi bilo delati tudi na boljšem medsebojnem spoznavanju mladih z obeh strani meje, še posebno v luči EPK, je izšlo iz pogovora, čeprav jezik predstavlja še veliko oviro. Ivana Vodopivec opozarja predvsem na pomanjkanje
skupnih prostorov, kjer bi se mladi lahko družili.

Ne drži, da mladi ne vidijo primernih kariernih priložnosti v Goricah, nasprotno vidijo v njih velik potencial, ki ga je samo treba zagrabiti in izkoristiti. »Kdor cilja visoko, bo prej šel iskat svojo pot drugam, tudi pri nas pa je mogoče najti dobre priložnosti. Moramo se bolje zavedati, v kako lepem in bogatem kraju živimo,« meni Katarina Visintin. Tudi slovenska narodna skupnost v Italiji ponuja kar nekaj takih možnosti,
predvsem je lahko odskočna deska za nadaljnjo osebno rast. »Če ne bomo mi skrbeli za njen razvoj, ne vem, kdo bo. Zato je bistveno, da se vključujemo v odbore in vodilne vloge v narodni skupnosti, saj bomo lahko samo tako ohranjali raznolikost in prisotnost v tem prostoru, « poudarja Simon Cotič. Čeprav se eliko govori o begu možganov, se še najdejo tisti, ki bi radi svojo prihodnost zgradili v našem prostoru. »Čez 10 let se vidim prav tukaj in še vedno, če ne bolj, aktivna v skupnosti,« je prepričana Tina Balta, ki vidi prav v društvenih odborih tisti prvi korak, da si mladi naberejo izkušenj in odgovornosti. Beseda je tekla tudi o zgodovini, s katero so starejše generacije bolj obremenjene od mlajših. »Na nas je, da to ni več in ne bo več breme. Prav je, da ima vsak svoj pogled na zgodovinske dogodke, to pa ne sme biti redmet ločevanja, temveč konstruktivnega pogovora, « je odločen Lapo Farolfi. Da so mlajše generacije premostile veliko stvari, ki jih starejše še niso, verjame Katarina Visintin. Ob koncu se je še odprla debata o uvedbi pouka slovenščine na italijanskih šolah v Gorici oz. italijanščine na šolah v Novi Gorici, kar je na ekaterih smereh na novogoriški gimnaziji že realnost. Veliko dijakov italijanščino izbere kot izbirni redmet. »Gre za vprašanje spoštovanja in sobivanja. Nespoštljivo je, da se sploh ne potrudiš, da bi vsaj pozdravil v jeziku soseda,« meni Simon Cotič, ki upa, da bo to tudi eden izmed doseženih ciljev EPK. (Erika Kosic, Primorski dnevnik, 15.3.2024)