FJK: Deželni svet danes začenja razpravo o nujnih ukrepih
Med 84 členi je tudi tisti, ki je za Slovence absurd
TRST – Deželni svet Furlanije Julijske krajine bo danes začel razpravo o nujnih ukrepih, ki jih predlaga deželna vlada. Osnutek so prejšnji teden področni odbori deželnega sveta dopolnili, tako da se je zakonski predlog z začetnih 67 členov podaljšal še za dodatnih 16. V odboru za institucionalne in statutarne zadeve sicer niso spremenili dveh členov, ki segajo na področje slovenske narodne skupnosti. Od teh odmeva predvsem predlog, da bi spremenili deželni zaščitni zakon za slovensko manjšino.
Deželna vlada predlaga, da bi sedanjemu registru slovenskih organizacij dodali register organizacij, ki negujejo »jezikovne variante« v Beneški Sloveniji. Predlog je za Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO) nesprejemljiv, saj bi se na ta način za sredstva, namenjena slovenski manjšini, lahko potegovala tudi društva, ki trdijo, da narečja v Reziji, ob Teru in Nadiži niso slovenska.
Tudi deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino je prejšnji teden soglasno izrazila nasprotovanje taki rešitvi. Član deželne vlade Pierpaolo Roberti, ki je pristojen za manjšine, je negativno mnenje vzel na znanje, dodal pa je, da je težko spreminjati predlog, ki je že kompromis. Zavrnil je tudi zamisel deželnega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca, da bi se društva lahko vpisala v oba registra, kar po predlogu deželne vlade ni možno.
Roberti ugotavlja, da na Videmskem obstajajo narečja, katerih govorci ne čutijo pripadnosti slovenskemu narodu. »Gre za vprašanje identitete in to moram upoštevati,« je dejal.
Predloga pa se očitno zelo veselijo organizacije, ki trdijo, da tamkajšnja narečja niso slovenska. V četrtek, ko bi po njihovih informacijah morali izglasovati zakon, naj bi prišli v Trst in v deželnem svetu pozdravili prelomno odločitev. Vabijo tudi župane s tribarvnim trakom.
Med pobudniki manifestacije je predsednik instituta Slavia Viva Ferruccio Clavora, ki je sicer prejšnji teden v našem dnevniku zagotavljal, da vladni predlog ni dober, ker prinaša razdor med ljudmi. Včeraj je potrdil, da za četrtek načrtujejo prihod v Trst, a ne v obliki manifestacije. »Prišli bomo poslušat,« pravi.
Predsednika SKGZ in SSO Ksenija Dobrila in Walter Bandelj sta včeraj sicer znova skušala prepričati Robertija, naj spremeni vladni predlog. Med njimi je bil dolg sestanek, trajal naj bi poldrugo uro, to pa sta tudi edini dostopni informaciji.
Drugi člen, ki je povezan s slovensko manjšino, predvideva izredno dotacijo 10.000 evrov Svetu slovenskih organizacij za sodelovanje pri prireditvi Campionissimi 2019. Gre za poletni športni tabor, namenjen otrokom. Prireja ga društvo Promoturismo Alpe Adria, sodelovanje SSO pa bi zagotovilo, da del dejavnosti poteka v slovenskem jeziku. Med pokrovitelji športnega kampa za otroke je tudi Zadružna kraška Banka. (pv)
Konzul VojkoVolk dvignil telefon
TRST – Generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Vojko Volk je včeraj poklical člana deželne vlade Pierpaola Robertija, da bi mu izrazil svojo zaskrbljenost ob predlogu, da bi s spremembo deželnega zakona za slovensko manjšino ob registru za slovenske organizacije ustanovili še register za »jezikovne variante« v Kanalski dolini in v Beneški Sloveniji.
»Zaskrbljen sem zaradi namere dežele Furlanije Julijske krajine, da se ta teden kljub soglasnemu nasprotovanju slovenske manjšine poseže v Zakon o zaščiti slovenske jezikovne manjšine 26/2007. Kolikor vem, se v Italiji ne na državni ne na deželni ravni kaj takega ni zgodilo še nikoli doslej,« je dejal Volk.
Robertija, ki ima v deželni vladi resor za manjšine, je konzul prosil naj zaskrbljenost prenese tudi predsedniku Massimilianu Fedrigi z oceno, da bi »ravnanje zoper voljo manjšine pomenilo korak nazaj od doseženih demokratičnih standardov zaščite manjšin, lahko pa tudi poseg v doseženo raven zaščite manjšin«. Pri tem je Volk opozoril na osmi člen Osimskega sporazuma in na državni zaščitni zakon za slovensko jezikovno manjšino. V pogovoru z Robertijem se slovenski diplomat sicer ni želel spustiti v vsebinsko oceno namere deželne vlade. Dejal pa je, da so spremembe zakona o slovenski manjšini lahko dobronamerne, a če manjšina sodi, da zanjo niso sprejemljive, »je treba to voljo spoštovati«.
Tak je tudi pristop Slovenije do italijanske manjšine, je opozoril Volk in spomnil, da v Ljubljani tečejo pogovori o spremembi volilne zakonodaje. V te je bil vključen tudi poslanec italijanske manjšine Felice Žiža, da bi bile rešitve sprejemljive tudi za italijansko skupnost.
»Dosežena raven odnosov med Italijo in Slovenijo, pa tudi med Slovenijo in deželo FJK je na tako visoki ravni, da preprosto ne vidim niti enega samega razloga, da bi dežela FJK storila karkoli zoper voljo slovenske manjšine, prej obratno. Želeli bi si, da bi manjšina dosegla izpolnitev še neizpolnjenih obvez Italije, ki so v zakonih že skoraj dve desetletji zapisane a so mrtva črka na papirju. Pri tem mislim predvsem na vrnitev Narodnega doma, v katerem bomo prihodnje leto slovesno obeležili 100. obletnico požiga in tragičnih dogodkov, ki so sledili. Prav tako se odlaša tudi praktična izvedba v zakonu jasno zapisane »olajšane izvolitve« predstavnika slovenske manjšine v državni parlament je dodal Volk in poudaril, da »slovenska manjšina v Italiji, tako kot italijanska v Sloveniji, nikomur nič ne jemlje in ničesar krati ampak obratno«.
Primorski dnevnik, 18. 06. 2019