Financiranje: predlogi SKGZ in razlogi za neusklajenost

Finančno ministrstvo je tudi v letošnjih izrednih družbenih okoliščinah potrdilo neokrnjen sklop sredstev iz zaščitnega zakona, ki jih od sprejetja amandmaja senatorke Tamare Blažine redno dodeljuje slovenski narodni skupnosti. 

Pri sestavljanju temeljnega izhodiščnega zneska letnih sredstev za slovensko narodno skupnost v Italiji igra največjo vlogo razmerje med dodeljenimi sredstvi za 16. člen zaščitnega zakona, ki podpira delovanje slovenskih ustanov v Italiji, in 8. člena, ki podpira delovanje javnih uprav v smislu delovanja v slovenskem jeziku.

Slovenska kulturno-gospodarska zveza je med zasedanjem deželne posvetovalne komisije za vprašanja slovenske manjšine predlagala za izvajanje 16. člena zaščitnega zakona izhodiščno dotacijo 6,5 milijonov evrov. SKGZ bi po svojem predlogu porazdelila takoj 90% sredstev (od 6,5 milijonov) organizacijam, 10% sredstev pa bi iz previdnosti, ki nam jih narekujejo vse pandemične neznanke, dodelili rezervnemu skladu. Slednjega bi prerazporedili   organizacijam in društvom s poletnim deželnim proračunskim rebalansom.  Pri tem je SKGZ predvidela  izjemo 100% naložbe in sicer za posege, ki prispevajo investicije in naložbe v krajih slovenske poselitve na Videmskem.

Sorodna krovna organizacija SSO je za 16. člen predlagala znižanje dotacije od 6.500.000 € na 6.000.000 €, razliko pa namenjala dvojezičnemu poslovanju javnih uprav, ki sicer v preteklih letih sredstev marsikdaj niso uporabile.

Glede financiranja pouka slovenščine v Kanalski dolini je SKGZ predlagala  prekinitev  dolgoletnega  nesistemskega  uvajanja  slovenščine v obliki letnih tečajev, ki slonijo na prizadevanju naših  kulturnih društev, in vključitev pouka slovenskega jezika redno v šolski kurikulum. Predlog SKGZ temelji namreč na 12. členu zaščitnega zakona: »V obveznih šolskih ustanovah v občinah, navedenih v 1. odstavku, je pouk slovenskega jezika, krajevne zgodovine ter krajevnih kulturnih in jezikovnih tradicij vključen v obvezni kurikularni urnik, ki ga določajo same ustanove v okviru organizacijske  in didaktične avtonomije po določilih 8. in 9. odstavka 21. člena zakona štev. 59, z dne 15. marca 1997.« Doslej je pouk slovenščine v Kanalski dolini potekal izključno s sredstvi iz 16. člena, zato je naša krovna organizacija vnovič opozorila na neskladnost uporabljenih sredstev z vodili zaščitnega zakona. SKGZ smatra, da je napočil čas, da se sprožijo predvideni postopki za uveljavitev slovenščine kot kurikularnega predmeta  ob predvpisih za novo šolsko leto prihodnjega januarja.  Ob tem predlog SKGZ sicer namenja 20.000€ za pošolske dejavnosti v slovenščini v podkrepitev in oporo  predvidenemu rednemu jezikovnemu pouku. Članica Monika Hrovatin je na seji predlagala, da bi ta znesek dvignili na 40.000€, kar bi bilo za SKGZ tudi sprejemljivo, če bi prišlo  do  časovnega  zamika  pri  sistematizaciji  pouka.   V   vsakem   primeru   bi   lahko  tudi naknadno s poletnim rebalansom deželnega proračuna uredili morebitne  organizacijske težave. Glavni cilj SKGZ je dejanska sistematizacija pouka slovenščine v Kanalski dolini.

Tretji predlog Slovenske kulturno-gospodarske zveze je šel v smer podpore Primorskemu dnevniku, edinemu tiskanemu dnevniku Slovencev v Italiji, za posodobitev formatov in sicer bodisi za nadgraditev digitalne oblike kot za prenovo papirnate izdaje, ki bi postala v celoti barvna.

Slovenska kulturno-gospodarska zveza je tudi prepričano podprla novo življenje Trgovskega doma, ki je ne le za goriški, pač pa širši  del naše narodne skupnosti pomemben mejnik. Odprtje novega sedeža NŠK v pritličju Trgovskega doma v samem središču Gorice je namreč velika pridobitev tako za Narodno in študijsko knjižnico, kot tudi za celotno narodno skupnost. Zato je SKGZ, v prepričanju, da je to strateška pridobitev, predlagala specifična sredstva za Trgovski dom v višini 60.000€, tako kot je pred tem prepričano zagovarjala finančne naložbe za vse dogajanje ob stoletnici požiga Narodnega doma v Trstu. Žal niti ta predlog ni bil deležen podpore sorodne krovne organizacije.

Glede na različne poglede na letošnjo finančno dinamiko narodne skupnosti na podlagi zaščitnega zakona, je SKGZ ob zaključku seje posvetovalne komisije predlagala, da se člani komisije izrečejo z glasovanjem o posameznih predlogih. Krovna organizacija je namreč prepričana, da imajo vsi člani, tudi tisti, ki niso odraz dveh krovnih organizacij, enako pristojnost pri odločanju, ki se izrazi le z demokratičnim glasovanjem. Deželna posvetovalna komisija je namreč organ, ki ima pravico in dolžnost  izražanja predlogov v obliki sklepov, kar jasno predvideva sam deželni zakon 26/07. Do glasovanja, kljub izrecni zahtevi SKGZ, pa ni prišlo.