Financiranje manjšinskih ustanov: pomisleki SKGZ
Slovenska kulturno-gospodarska zveza izraža določene pomisleke glede na predloge deželne vlade o porazdelitvi sredstev ki jih določa zaščitni zakon 38/2001. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da ni bil sprejet predlog SKGZ, naj se predvidevajo neokrnjena sredstva za manjšinske organizacije tudi ob upoštevanju rezervnega sklada, kar bo lahko povzročilo določene težave predvsem našim primarnim ustanovam. Obveljalo je tako stališče deželnega odbornika Robertija, ki je sicer dokaj podobno tistemu, ki ga je predlagal Sso. Odločitev odbornika je sicer tudi posledica dogajanja na seji zadnje posvetovalne komisije, saj članom komisije ni uspelo oblikovati enotnega predloga, za kar je sicer potrebna pripravljenost vseh sogovornikov, kar se v tem žal primeru ni zgodilo.
Zato si vodstvo SKGZ še vedno nadeja, da bi med razpravo o finančnem zakonu v deželnem svetu prišlo do dogovorjenih popravkov, s katerimi bi oblikovali odgovore na trenutne potrebe ustanov slovenske narodne skupnosti.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je od vselej zagovornik skupnega načrtovanja, rednega soočanja in sprejemanja dogovorjenih stališč. Posledica nesoglaja je, da se nismo odločali o porazdelitvi sami. Strateško načrtovanje in dogovarjanje služita tudi pri oblikovanju prioritet, ki so v tem kompleksnem času pandemije toliko bolj potrebne, saj omogočajo hitre in ustrezne odzive. Naš cilj so redna predhodna soočanja, konkretna srečanja, med katerimi bomo člani posvetovalne komisije poglobili posamezne postavke ter uskladili skupne predloge ter s skupnim načrtom potrdili subjektiviteto narodne skupnosti.
Pred dvema letoma sta krovni organizaciji veliko skupnega konceptualnega dela in usklajevanja s primarnimi organizacijami vložili v pripravo novih kriterijev za financiranje slovenskih ustanov v Italiji. Predlog je bil predstavljen deželni upravi in upravičeno pričakujemo, da se bo slednja o njem izrazila in ga osvojila. Slednji je sad zahtevnega dela in poglobljenega soočanja, ki mu dajeta verodostojnost; ta predlog je navsezadnje tudi dokazilo da je sodelovanje edina možna pot pri prihodnjih tovrstnih razpravah.
Z odobravanjem pa pozdravljamo, da je prišlo do formalnega epiloga v zvezi s pomembno naložbo v izobraževanje mladih, ki bo lahko steklo med letom 2021. Vsebine so že v nastajanju s soudeležbo organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem mladih tako na znanstveno kulturnem kot tudi športnem in gospodarskem področju. Prejemnika sredstev in operativna izvajalca projekta bosta Izobraževalni konzorcij Slovik in Mladinski dom, ki bosta v tesnem sodelovanju oblikovala celovit in enotni program, kar predvideva tudi sam zakon. Gre torej za dosežek skupnega prizadevanja Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Pri tem projektu sta bila skladnost načrtov in tvorno sodelovanje namreč samoumevna, saj bi bila katerakoli delitev na področju mladih neosnovana in neupravičena.