dezelna-konferenca

Druga deželna konferenca o zaščiti slovenske manjšine

Rezultati in težave deset let po sprejetju zaščitnega zakona

Vsebinske poglobitve zaupali Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu

TRST – Druga deželna konferenca o zaščiti slovenske jezikovne skupnosti (24.11. v Gorici in dan kasneje v Trstu) bo namenjena deželnemu zaščitnemu zakonu ob desetletnici odobritve. Deželni svet je vsebinsko in znanstveno zasnovo konference zaupal Slovenskemu deželnemu raziskovalnemu inštitutu (SLORI), ki ga je na včerajsnji predstavitvi pobude zastopal ravnatelj Devan Jagodic. O rezultatih in težavah deželne zaščitne zakonodaje bo uvodoma poročala znanstvena sodelavka SLORI Adriana Janežič, ki zelo dobro pozna manjšinska vprašanja, saj je bila dolgo let načelnica deželnega urada za manjšinske zadeve. Delovno skupino o tej temi bosta vodila novinarja Bojan Brezigar in Ivo Jevnikar. Brezigar je kot konzulent tedanje deželne vlade neposredno sodeloval pri oblikovanju tega zakona.

Ilaria Ciccone in Živa Gruden bosta nato predstavili pregled izvajanja ukrepov v korist rezijanščine ter jezikovnih različic Nadiških in Terskih dolin ter Kanalske doline. Delovno skupino, ki bo obravnavala to vprašanje, bosta koordinirala Giorgio Banchig in Jole Namor. Matejka Grgič bo nato predstavila Centralni urad FJK za slovensko manjšino ter mrežo storitev na obravnavanem geografskem območju, sledila bo ocena trenutnega stanja s poglobitvijo teoretskih in organizacijskih modelov. Delovno skupino bosta vodila predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila in član odbora Marco Jarc.

Zanimivo in aktualno bo tudi četrto znanstveno poročilo, ki bo namenjeno zastopstvu in zastopanosti slovenske manjšine v luči razmisleka o izboljšanju politične participacije Slovencev v Italiji. O tem bosta predavali predsednica SLORI Sara Brezigar in raziskovalka Zaira Vidali. Debato, ki bo sledila, bosta vodila odvetnika Andrej Berdon in Rado Race.

Deželni zaščitni zakon za Slovence iz leta 2007 obvezuje deželni svet, da v svojem petletnem mandatu priredi deželno konferenco o Slovencih, ki ni namenjena le Slovencem, temveč širši deželni stvarnosti. To je druga konferenca, kot bo tudi druga konferenca, ki bo namenjena furlanski jezikovni skupnosti. Zaščitni zakon je deželni svet odobril v času IIlyjeve deželne uprave, ko je odborništvo za kulturo in za slovensko manjšino vodil Roberto Antonaz. Politični pogoji so bili ugodni sprejetju zakona, ki mu je tedanja desnosredinska opozicija načelno politično nasprotovala, a ga proceduralno ni ovirala.

Uvodni del konference (petek) bo potekal v goriškem Deželnem avditoriju, delovne skupine pa se bodo nato sestale na štirih goriških lokacijah (poleg avditorija še v Trgovskem domu, v sejni dvorani goriškega občinskega sveta in Trgovinske zbornice). Zaključni tržaški del bo v soboto, 25.novembra na sedežu deželnega sveta v Trstu.(st)

 

TRST – Deželna konferenca o zaščiti Slovencev

»Oklepnici« SSO in SKGZ ter »nevarno« predvolilno obdobje

TRST – »Pomembno vlogo pri tej pobudi imata tudi SSO in SKGZ, ki sta pravi oklepnici slovenske manjšine,« je na včerajšnji predstavitvi druge deželne konference o zaščiti slovenske manjšine dejal podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec. Izrazil je prepričanje, da bo konferenca nudila vrsto političnih in vsebinskih iztočnic za deželno upravo, »ne glede kdo bo zmagal na spomladanskih volitvah«. Res je, da konferenca dejansko prihaja v predvolilnem obdobju, »ne sme pa se preleviti v neke vrste predvolilno tribuno ali podobno,« je pristavil Ukmar, ki računa na konkretne in strokovno izdelane predloge, ki bodo koristili ne le deželni upravi, temveč tudi slovenski manjšini.

Glavni organizator dvodnevnega zasedanja je vsekakor deželni svet, ki ga je na predstavitvi zastopal predsednik Franco Iacop. Pohvalil je veliko in dragoceno delo, ki sta ga opravila Gabrovec za slovensko ter Claudio Violino za furlansko konferenco, ki bo v začetku decembra. Iacopa ne moti, da bo konferenca v iztekajočih mesecih deželne zakonodajne dobe. Tudi on računa, da bo Dežela, ne glede na volilni izid, upoštevala sklepe konference. Predstavitve sta se udeležila tudi predsednika SSO in SKGZ Walter Bandelj in Rudi Pavšič, medtem ko je deželnega odbornika Giannija Torrentija zastopal funkcionar Pavel Slamič.

Povezane objave

Skupaj moramo zasledovati sožitje in spoštovati različne spomine - Tiskovno sporočilo SKGZ
FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst