Dokument SKGZ in SSO zunanjima ministroma Slovenije in Italije

Spoštovani MASSIMO D’ALEMA Minister za zunanje zadeve Republike Italije

Spoštovani DIMITRIJ RUPEL Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije

Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta že ob številnih priložnostih poudarili pomen dobrososedskih odnosov med Slovenijo in Italijo, ki jih gre še ojačiti in izboljšati še posebej s podpiranjem raznih oblik čezmejnega sodelovanja in vseh načrtov, ki aktivno soudeležijo obe jezikovni manjšini. Skorajšnja odprava Schengenske meje predstavlja v tem smislu odločilen korak, ki bo ponujal nove razvojne priložnosti tudi za obe manjšinske skupnosti – Slovence v Italiji in Italijane v Sloveniji – ki sta že od nekdaj stopili na pot stvarnega sodelovanja s skupnimi projekti in dogovorjenimi pobudami. Čezmejno sodelovanje in skupni projekti obeh manjšin ob meji sta prepričano podprli tudi deželna uprava FJK in slovenska vlada. SKGZ in SSO negativno ocenjujeta obračun minule zakonodajne dobe v italijanskem parlamentu in delo prejšnje italijanske vlade, ki ga je označevalo neizvajanje zaščitnega zakona. Zaradi tega so toliko večja pričakovanja s strani Prodijeve vlade, od katere si pričakujemo, da se čimprej loti celovitega in dokončnega reševanja problemov slovenske manjšine v Italiji.

V nadaljevanju predstavljava nekatera odprta vprašanja, ki so posebej pomembna za slovensko narodno skupnost v Italiji:

Zakon 38/01:

1.Pričakovati je, da bo italijanska vlada posredovala predsedniku republike (slednji je pristojen za izdajo predsedniškega odloka) dokument, ki zarisuje območje izvajanja zaščitnega zakona (seznam občin, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost), tako kot ga je sprejel in nato še dopolnil paritetni odbor.

2.Finančne dotacije italijanske države za slovensko manjšino so že 15 let nespremenjene, kar je dejansko povzročilo občutno zmanjšanje njihove realne vrednosti. Potrebno je, da pride do posodobitve finančnih dotacij za slovensko manjšino in da se uvedejo tisti mehanizmi, ki naj višino sredstev sproti prilagajajo.

3.Italijanska vlada naj prepričano nadaljuje z izvajanjem vseh tistih določil zaščitnega zakona, ki niso vezana na določitev teritorija.

4.V novem volilnem zakonu naj bodo zaobjeta določila, ki naj zajamčijo zastopanost slovenske narodne skupnosti v italijanskem parlamentu.

5.Ob obnovi konvencije z RAI, ki bo predvidevala tudi videmsko pokrajino, bo potrebna okrepitev operativne strukture (trenutno je na voljo le pol ure dnevnega televizijskega programa). Kritično je stanje tudi glede zaposlenih na programskem oddelku, saj v zadnjih letih ni prišlo do nadomeščanja osebja, ki se je upokojilo. Programski oddelek je izgubil upravno avtonomijo, ki jo gre nujno ponovno pridobiti z imenovanjem ravnatelja.

6.Primorskemu dnevniku in manjšinskima tednikoma oz. periodičnemu tisku je potrebno zagotoviti primerna finančna sredstva, ki naj upoštevajo njihovo vlogo in specifiko. Rešitev gre poiskati v spremembi zakona o založništvu.

7.Projekt dvojezične šole v Špetru (edina v videmski pokrajini), ki se je rodila kot privatna šola v 80. letih in je bila podržavljena z zaščitnim zakonom 38/01, gre nadaljevati in nadgraditi z uvedbo poučevanja slovenskega jezika za dodatno triletje (nižja srednja šola). To bo dijakom omogočilo, da pridobijo vsaj minimalno jezikovno znanje, ki jim lahko omogoči ohranitev in utrditev materinega jezika.

8.Dekret Scajola, ki je s posiljevanjem smisla zaščitnega zakona uvedel izključno enojezične osebne izkaznice, gre preklicati.

Zakon 482/99:

Zakon 482/99 sloni na treh glavnih stebrih: a) raba manjšinskih jezikov v javni upravi, b) poučevanje jezikov v javnih šolah, c) dostop do državne televizije. Med pomanjkljivostmi zakona 482/99 gre poudariti pomanjkanje finančnih sredstev za organizacije. Predlagamo dodatno financiranje v višini 2,5 milijona euro letno, ki naj bo namenjeno organizacijam (telesom) za „koordinacijo in predloge“, ki jih zakon izrecno omenja. Zadnji finančni zakon je hudo oklestil finančno dotacijo zakona 482/99, kar je politično nerazumljivo in neupravičeno. Zato italijansko vlado pozivamo, da zakonu čimprej vrne odvzeta finančna sredstva.

Ratificiranje Evropske listine o deželnih in manjšinskih jezikih:

Med prioritetami nove zakonodajne dobe gre to točko obravnavati z največjo nujnostjo. Italijanski parlament namreč še ni ratificiral Evropske listine o deželnih in manjšinskih jezikih Sveta Evrope. Prejšnja vlada je predstavila zakonski predlog, ki ga je sprejela poslanska zbornica, medtem ko ga je pristojna komisija senata preložila. Zato, da se pospeši postopek ratificiranja, predlagamo ponovni prevzem zakonskega osnutka, ki ga je bila sprejela poslanska zbornica (v Senatu s številko 2545). Ratificiranje Evropske listine o deželnih in manjšinskih jezikih, ki je bila sprejeta v Strasbourgu 5. novembra 1992 in je stopila v veljavo 1. marca 1998 predstavlja eno od zaključnih dejanj v sklopu obvez italijanske države na področju varstva jezikovnih manjšin. SKGZ in SSO torej pozivata k naglemu prehodu v senat in k dokončnemu ratificiranju.

Statut FJK:

Smatramo za pomembno, da italijanski parlament potrdi (z dvojnim branjem) novi statut Avtonomne dežele FJK, v katerem so predvidene tudi pomembne novosti, ki zadevajo slovensko manjšino in druge manjšinske jezikovne skupnosti.

Rudi Pavšič, predsednik SKGZ Drago Štoka, predsednik SSO