Deželni sklad za slovensko manjšino

»Deželni sklad za Slovence je spet ostal prazen, zato pozivam Igorja Gabrovca in Stefana Ukmarja naj na lastno pest vanj prispevata začetno vsoto.« Tako predsednik SKGZ Rudi Pavšič na tiskovni konferenci, na kateri je tekla beseda tudi o poletnem deželnem proračunu (rebalansu). Pavšič ni pojasnil, če bi morala deželna poslanca prispevati v sklad iz lastnega žepa ali pa iz proračuna svetniških skupin, kakor koli že bi bil to nedvomno lep zgled in primer dobre prakse, je poudaril predsednik SKGZ. avšič in vodja SSO Walter Bandelj sta na splošno zadovoljna s prispevki za Slovence v sklopu rebalansa, edini madež je, kot rečeno sklad za Slovence in dejstvo, da Dežela še vedno premalo svojega denarja namenja manjšini. Prispevki namreč prihajajo iz državnega proračuna na osnovi zaščitnega zakona. Tudi predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila je pričakovala nekaj denarja v deželnem skladu, posebno za naše šole, ki bi s temi sredstvi boljše poskrbele za slovenščino in za sodelovanje s šolami iz Slovenije. Predsednik SKGZ ocenjuje, da so predstavniki slovenske manjšine še vedno premalo zastopani v deželnih institucijah, ustanovah in komisijah, »ko nas povabijo na avdicije pa to storijo v glavnem na pobudo in zahtevo Gabrovca.« Te stvari bi morali po Pavšičevi oceni urediti sistemsko, »saj se lahko zgodi, da na prihodnjih deželnih volitvah leta 2018 prevlada Slovencem ne ravno naklonjena politična opcija.«.
Pavšič in Bandelj nista zadovoljna z delom vladnega omizja za Slovence. Ne gre za kritiko vodji omizja Filippu Bubbicu, ki se po svojih močeh trudi za konkretne rezultate, ampak za zelo težavno usklajevanje z raznimi ministrstvi, ki jih na omizju zastopajo funkcionarji.
(st)
(Primorski dnevnik, 6. avgusta 2016)