Deželni občni zbor SKGZ v Čedadu
Težiti k večji kvaliteti življenja slovenske narodne skupnosti
Kvaliteta življenja slovenske narodne skupnosti in njena institucionalnost naj postaneta okvir delovanja in prizadevanja vseh, ki si znotraj manjšinske stvarnosti delujejo za njeno rast in razvoj. Potrebno je podpreti vse tiste predloge, ki spodbujajo povezovanje in sodelovanje. Sedanje razmere nam ne dovoljujejo solističnih potez, predvsem ko gre za vprašanja vsemanjšinskega interesa.
Ta osrednja misel je izšla na občnem zboru Slovenske kulturne-gospodarske zveze, ki je potekal na sedežu krovne organizacije v Čedadu. Uvodno razmišljanje je podal deželni predsednik Rudi Pavšič, ki je izhajal iz ugotovitve, da je današnja družba (in zato tudi slovenska) izredno fluidna in da se mora tudi sistem organizacij prilagoditi novim potrebam in izzivom.
»Delujmo povezano in bodimo povezovalni«, je Pavšič ponovil besede, ki jih je na občnem zboru ZSKD povedala predsednica kulturne krovne organizacije Živka Persi. Misel mora postati stalna spremljevalka vseh tistih, ki resnično želijo nastaviti primerno podlago za našo narodno skupnost, ki ima veliko pozitivnih lastnosti. Zato so pretirane nekatere kritike, ki letijo nanjo s strani posameznikov.
Sistemsko sodelovanje obeh krovnih organizacij že kaže prve rezultate: od odprtja urada za uveljavljanje slovenske prisotnosti do skupnega omizja za glasbeno šolstvo in nastanka prve predstavitvene brošure, ki je izraz celotne organizirane skupnosti, ter omizja za slovensko šolstvo.
Naslednji korak je po mnenju predsednika Pavšiča koordinacija zvez, ki skupaj s članicami predstavljajo približno 15.000 aktivnih članov. SKGZ in SSO bi morali dati pobudo za nastanek stalnega omizja z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Slovensko prosveto, Zvezo slovenske katoliške prosvete in Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji. Tako nastavljena sestava bi pozitivno učinkovala na celotno stvarnost ljubiteljske kulture in športne dejavnosti ter ustvarjala podlago za boljšo interakcijo.
Potrebno je tudi posvetiti večjo pozornost kadrovskim vprašanjem in izobraževanju vodilnih ekip. Nedavna deželna manjšinska konferenca je pokazala pot, sedaj so na vrsti manjšinski sogovorniki, da udejanjijo njene predloge predvsem v smeri večje kakovosti ponudbe.
Predsednik Rudi Pavšič je izpostavil nekatere prioritete v treh pokrajinskih stvarnostih. Kar zadeva Benečijo, bo potrebno večje povezovanje s širšo stvarnostjo in resno se bo treba lotiti vprašanja splošnih gospodarskih težav in nenehnega upadanja števila prebivalstva. Glede uporabe poslopja bivše gorske skupnosti v Špetru pa se zdi najbolj racionalna namembnost za dogodke in aktivnosti mladih iz širšega obmejnega prostora.
Na Goriškem bo potrebno v večji meri spodbujati povezovanje obeh Goric in njunega zaledja. Sodelovanja in skupnega načrtovanja je bilo očitno premalo. Na dlani je namreč, da ni ne na eni kot na drugi strani nekdanje meje pravih vzgibov za povezovanje. SKGZ naj postane glasnik teh potreb.
Kras in mesto Trst morata delovati skupaj in s skupnimi načrti. Težko si je namreč zamisliti celovit razvoj teritorija, če ni prave simbioze med mestom in kraškim območjem. Naša skupnost mora biti veliko bolj »prisotna« v mestnem središču, kjer se ji ponujajo številne možnosti za njeno vsestransko uveljavitev. Obnova Stadiona 1. maj in razpoložljivost dodatnih prostorov v Narodnem domu v Ul. Filzi predstavljajo konkretno priložnost ob tem izzivu.
Dorica Kresevič je občnemu zboru predstavila finančne dokumente, ki so jih delegati tudi odobrili. V razpravi pa so bile iznešene nekatere zanimive tematike o vlogi gospodarstva v manjšini, potrebi po eni sami krovni organizaciji, določeni pristranskosti slovenskega novinarskega uredništva RAI, nenaklonjenosti časopisa Messaggero Veneto do Slovencev na Videmskem ter o potrebi po resni proučitvi novega zakona o tretjem sektorju.
Trst, 24. aprila 2018