20221010 - Forum idej

Deželne volitve bodo za manjšino velik izziv

Kaj se nam Slovencem v Italiji obeta po volitvah 25. septembra, iz katerih je izšla izrazito desna politična večina in posledično najbolj desna vlada v vsem povojnem času? To je bilo izhodiščno vprašanje torkove okrogle mize v okviru Foruma idej na pobudo SKGZ in Kulturnega doma v Gorici. Omizje sodelujočih novinarjev je predstavil pokrajinski predsednik SKGZ Marino Marsič; okroglo mizo je vodil Rudi Pavšič, sodelovali so Sandor Tence in urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak, novinar Novega Matajurja Antonio Banchig, medtem ko je vodja slovenskega informativnega programa Rai Marko Tavčar odpovedal sodelovanje iz osebnih razlogov.

Prva tema je bila ocena volilnega izida. Zmaga desnice je bila pričakovana in neoporečna, po zaslugi volilnega sistema je dobila še izdatno volilno nagrado v parlamentu, ki krepko presega njen realni konsenz. Velika je namreč bila volilna abstinenca, Melonijevi pa je pot odprla tudi razdeljenost leve sredine na tri politične grupacije. »Leva sredina dejansko ni igrala za zmago ampak le za drugo mesto,« je s športno prispodobo Pavšič izzval sogovornike. Zakaj je prišlo do tega? Sandor Tence je dejal, da se politika ne dela s če-ji, vendar ko bi Demokratska stranka, Gibanje 5 zvezd in sredinska naveza Calende in Renzija nastopili složno, bi vsaj preprečili desnici tako izdatno volilno nagrado. Prednost Melonijeve je bila tudi v njeni motiviranosti, saj se je edina ponujala za predsedstvo vlade, brez protikandidatrov, saj nihče drug ni predstavil svojega premierskega kandidata.

Igor Devetak je ugotovil, da v politiki 1+1 ni vselej dva. Res je, da so tri sredinske in levosredinske grupacije skupaj prejele več glasov kot desnica, vprašanje pa je, ali bi se sploh lahko povezale in ko bi se, ni rečeno, da bi zmagale. Dejstvo pa je, da so bili levosredinski volivci tokrat demotivirani in mnogi niso šli volit.

Antonio Banchig je pritrdil, da je bila volilna zmaga desnice pričakovana in da je izrazita tudi na Videmskem. Navedel je še tri dejavnike: uspešen politični marketing Bratov Italije, dejstvo, da je Draghijeva vlada bila dosti bolj všeč medijem kot pa volivcem in usodno napako leve sredine, da ni spremenila volilnega zakona, ko bi ga bila lahko.Na bistveno vprašanje, zakaj se je Letta in z njim vsa DS že vnaprej odpovedala vsaj volilnemu zavezništvu za G5Z in fatalistično sprejela zaradi volilnih mehanizmov neizbežen vnaprejšnji poraz, nihče ni imel odgovora. In ga tudi ni mogel, saj na to vprašanje racionalnega političnega odgovora najbrž ni.

Sogovorniki so ocenili izide na lokalnem, narodnostno mešanem območju. Slovenski volivci so večinoma podprli DS in zlasti kandidatko Tatjano Rojc, je ocenil Pavšič sklicujoč se na nadpovprečni rezultat leve sredine v slovenskih občinah in tudi na razliko med glasovi za zbornico in senat. Tence mu je pritrdil in ugotovil, da je trdo jedro manjšine glasovalo za DS, večji odstotek na senatnih glasovnicah pa nakazuje tudi priliv glasov Ssk v podporo Tatjani Rojc. Podobno je bilo v Benečiji, kjer pa je »trdo jedrce« manjše in je desnica povsod presegla 60 odstotkov glasov. Banchig je k temu dodal zanimivo ugotovitev o vzrokih poraza DS: volilna udeležba je bila tako v Benečiji kot splošno v državi sorazmerno manjša tam, kjer je BDP na prebivalca manjši. Skratka, leva sredina je po desetih letih na vladi razočarala revnejše sloje, ni znala prisluhniti in zadostiti njihovim potrebam in volivci so jo posledično zapustili.

DS preživlja hude čase, stranka se drobi pod pritiskom struj, je razmišljanje nadaljeval Devetak. To mora nas Slovence skrbeti, saj je stranka dedič levice, ki nam je vselej zagotavljala parlamentarca v Rimu. DS je tokrat dozorela prepričanje, da je Tatjano Rojc postavila na prvo mesto kandidatne liste, ker je v njej prepoznala najučinkovitejšo predstavnico celotnega obmejnega območja in ne samo slovenske manjšine. Slovenci smo jo strnjeno podprli, kriza leve sredine pa ne obeta nič dobrega za naprej.

Preizkusni kamen bodo že bližnje deželne volitve. Desnica je v FJK dobila še 5 odstotkov več glasov kot v državnem povprečju. Pavšič in Tence sta soglašala, da bo zaradi tega še težje, da bi na listi DS bil izvoljen Slovenec v deželni svet. Spričo volilnega poraza Lige je tudi potrditev Danila Slokarja malo verjetna, tako da ima še največ možnosti kandidat Ssk, ki mu paradoksalno nizka volilna udeležba ponuja večje možnosti za dosego potrebnega odstotka veljavnih glasov. Vsi sogovorniki so soglašali, da bodo deželne volitve velik izziv za manjšino, ki bo morala modro in složno razmisliti, kako najbolje zaigrati svoje karte.

Glede krize DS je Pavšič izzval tudi senatorko Tatjano Rojc, ki je pošteno in odkrito priznala, da vlada v stranki na državni in deželni ravni velik kaos. Volilni poraz je izrazit, »številčno smo še nekako zdržali, politično smo izgubili«. Stranka je v šoku, v razpravi v državnem vodstvu so se deset ur ukvarjali sami s sabo, nihče pa ni ponudil vizije za prihodnost. »Izgubili smo stik z družbo. Moramo ga obnoviti, dati jasne odgovore na vprašanja, ki pestijo ljudi, kot so delo, zdravstvo, šolstvo, okolje, energetika.« Le prepričljivi odgovori na ta vprašanja lahko povrnejo zaupanje razočaranih volivcev. (Primorski dnevnik, 11.10.2022)

Povezane objave

Nikoli več!
Zavezanost k načrtovanju skupne prihodnosti
Novogoriški župan Samo Turel sprejel predstavnike slovenskih organizacij v Italiji