Delegacija Slovencev v Italiji pri ministru Miru Cerarju

Slovenski zunanji minister Miro Cerar bo italijanskega kolego Enza Moavera Milanesija na jutrišnjem srečanju v Rimu opozoril na veliko nevarnost, ki jo za Primorski dnevnik predstavlja načrtovano korenito krčenje italijanskih državnih prispevkov. V podobni nevarnosti sta se znašla tudi Novi Matajur in Novi glas, je dejal Cerar po včerajšnjem sestanku s predstavništvom Slovencev v Italiji. Walter Bandelj (Svet slovenskih organizacij), Rudi Pavšič (Slovenska kulturna-gopodarska zveza), deželna svetnika Igor Gabrovec in Danilo Slokar ter predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila so vodjo slovenske diplomacije podrobno seznanili z negotovo usodo manjšinskih občil in ga opozorili tudi na druga odprta vprašanja Slovencev v Italiji. Na sestanku zaradi drugih obveznosti ni bilo senatorke Tatjane Rojc, ki se bo s Cerarjem srečala jutri v Rimu.

Na novinarski konferenci, ki je sledila sestanku na slovenskem zunanjem ministrstvu, je ob Cerarju v imenu gostov spregovoril predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Če bi parlament odobril proračunski popravek Gibanja 5 zvezd, bi to pomenilo smrtni udarec za Primorski dnevnik in za oba slo­venska tednika, je dejal Pavšič, ki je izrazil tudi rahlo zaskrbljenost, da bi lahko Italija v sklopu proračunskega varčevanja zmanjšala splošno financiranje manjšine (letno približno 10 milijonov evrov). Novice, ki v teh dneh prihajajo iz Rima, sicer kažejo, da se to ne bo zgodilo.

Pavšič se je zahvalil slovenskemu generalnemu konzulu v Trstu Vojku Volku in veleposlaniku v Rimu Bogdanu Benku za trud in prizadevanja v korist manjšine. Ob ministrovi navzočnosti je predsednik SKGZ omenil tudi naprezanja predsednika FJK Massimiliana Fedrige. Navedel je odprto vprašanje konvencije med RAI in italijansko vlado, glede slovenskih radijskih in televizijskih programov pa je kot zgled omenil avtonomijo, ki jo na tem področju uživajo Francozi v Aosti in Južni Tirolci.

Recipročnost

V Sloveniji italijanska manjšina uživa številne ustavne pravice, Italija pa bi se morala temu čim bolj približati, je dejal slovenski zunanji minister Miro Cerar. Recipročnost bi morala po njegovem veljati zlasti na področju volilne zakonodaje, kjer bi moral Rim, tako Cerar, zagotoviti slovensko navzočnost tako v deželnem svetu, kot v državnem parlamentu. Pri tem je ome­nil zaščitni zakon, ki za manjšino določa volilne olajšave za senat in poslansko zbornico, ki pa očitno niso dovolj, da bi lahko Slovenci v Italiji računali na gotovo parlamentarno zastopanost.

Cerar je povedal, da slovenska diplomacija pozorno spremlja tudi dogajanja okrog otroških vrtcev v tržaški obcini. Ljubljana računa, da se bo glede tega našla čim prej primerna rešitev za slovenske otroke, pri čemer stavi na odločilno pomoč zupana Roberta Dipiazze, ki je glede tega vprašanja v skoraj vsakodnevnem stiku z generalnim konzulom Vojkom Volkom.

Narodni dom

Za novo slovensko vlado je veljaven in aktualen načelni politični dogovor, ki sta ga o tržaškem Narodnem domu svoj čas dosegla nekdanja zunanja ministra Angelino Alfano in Karl Erjavec. Gre za postopno vračanje Narodnega doma Slovencem, je dejal Cerar, ki je kot mejnik tega vračanja oziroma pričetka konkretnega postopka za vračanja izpostavil stoletnico požiga slovenskega doma v središču Trsta. »Želimo pospešiti postopek. Čeprav so bili na to temo že opravljeni pogovori, pa je bilo doslej le malo dejanj,« je naglasil Cerar. SKGZ in SSO računata, da se bosta 100-letnice po­žiga udeležila predsednika Italije in Slovenije, Sergio Mattarella in Borut Pahor.

Vodja slovenske diplomacije je odnose med Slovenijo in Italijo označil kot odlične. Kot primer je navedel begunsko vprašanje. Na koncu se je Cerar zahvalil članom manjšinskega predstavništva, ki si »nesebično prizadevajo v korist slovenske manjši­ne.«

Sandor Tence

(Primorski dnevnik, 27. novembra 2018)