Delegacija SLOMAKA na obisku pri slovenskih evropskih poslancih

Delegacija slovenskih manjšin, ki je prejšnjih dneh obiskala Evropski parlament in Svet Evrope v Strasbourgu, je bila kar številčna, saj je štela 25 članov. Še večja je bila njena reprezentativnost, saj je pod skupnim imenovalcem koordinacije Slomak predstavljala osem krovnih organizacij iz štirih držav. Na tak način je bilo vprašanje slovenskih manjšin v sosednjih državah tudi primerno poudarjeno. Vsekakor pa je vtis naredilo tudi dejstvo, da so Slovenci izven meja matice nastopili skupaj ter z načeli in programskimi usmeritvami, ki kljub različnim položajem držav, v katerih manjšine živijo, veljajo za vse.
To je bilo tudi glavno sporočilo slovenskim evropskim poslancem, Patriciji Šulin, Tanji Fajon, Milanu Zveru, Romani Tomc in Lojzetu Peterletu, ki so manjšinsko delegacijo sprejeli v palači Evropskega parlamenta v strasburški četrti, kjer so locirane vse glavne evropske institucije. Evropski poslanci so vsak s svojega zornega kota in na podlagi lastnih delovnih izkušenj v parlamentarnih delovnih telesih orisali glavne teme, s katerimi se soočajo Evropski parlament in druge evropske institucije. Vsi po vrsti so se zadržali pri akutnih problemih, s katerimi se srečuje Evropa in med katerimi prednjači vprašanje beguncev, na račun katerih kujejo politične dobičke populistične in protievropsko razpoložene sile. Druga aktualna tema je Brexit oziroma izstop Velike Britanije iz EU, ki je povzročil veliko zmedo in za katerega se realno še ne ve, kako bo izpeljan.
Slovenski poslanci so z različnimi zadolžitvami in odgovornimi funkcijami prisotni v več parlamentarnih komisijah, od proračunske do kulturne in drugih. Pri tem je pomembno, da je Slovenija prisotna s projekti, ki ji zagotavljajo potrebna evropska finančna sredstva. Pri tem gre za usklajevanje potreb in stališč 28 včlanjenih držav, kar je vse prej kot enostavno. Seveda ne gre samo za denar, temveč za prisotnost Slovenije v Evropi po načelih, ki so narekovala njeno ustanovitev.
Kot rečeno pa je bilo najbolj v ospredju pereče vprašanje beguncev, med drugim tudi zaradi komaj nasedlega madžarskega referenduma o tej temi. Poraz Orbana je bil v tem primeru tolmačen kot znak upanja, da je mogoče težnje po zaostrovanju vprašanja beguncev premagati. Vsekakor je vtis, da Evropska unija v celoti nima jasnih pojmov, kako zaustaviti nevarnost novih valov skrajne desnice v različnih državah. O tem je na evropski ravni premalo pogovora in iskanja rešitev.
Tako kot je v svojem pozdravu poudaril do srede predsedujoči koordinacije Slomak Rudi Pavšič, potrebujejo slovenske manjšine s svojimi odprtimi vprašanji več zavzetosti in pozornosti tudi na ravni evropskih institucij, kjer je manjšinsko vprašanje nasplošno zanemarjeno. Pavšič se je slovenskim evroposlancem zahvalil za sprejem in jih pozval, naj bodo bolj dejavni in pogumni, ko se postavljajo manjšinska vprašanja v Evropskem parlamentu. Če bomo znali reševati ta vprašanja, bomo lažje reševali tudi probleme »novih manjšin«, ki prihajajo v Evropo in predstavljajo problem stoletja, ki se je treba nujno biti sposobni soočati z dialogom in pozitivnimi rešitami, je še dejal predsednik koordinacije Slomak.
Na srečanju z evropsko poslanko iz dežele FJK Isabello De Monte je bilo poleg manjšinske problematike izpostavljeno tudi vprašanje čezmejnega sodelovanja na različnih področjih. Gre pa tudi za uveljavljanje drugih dogovorov na tem koncu Evrope kot so Alpska regija in Jadransko-Jonska pobuda. V tem okviru pa je treba najti ustrezno umestitev tudi za ovrednotenje prisotnosti in dejavnosti manjšin. De Montejeva je pokazala občutljivost do navedenih tem in kot poslanka, ki prihaja iz obmejnih krajev izrazila pripravljenost na konkretne pobude.
Drugi dan obiska delegacije Slomak je bil namenjen Pogovorom v palači Sveta Evrope. Po izčrpni informaciji o delovanju te institucije, ki je nastala leta 1947 in jo sestavlja 47 držav, je manjšinske predstavnike sprejel Helmut Hartman, pravni svetovalec na stalnem predstavništvu Slovenije pri Svetu Evrope. To je bila tudi prva mednarodna institucija v katero se je slovenska država vključila po osamosvojitvi. Dejavnost Sveta Evrope pa poleg konvencije za zaščito človekovih pravic vključuje tudi varstvo manjšin. V Svet Evrope spada tudi Sodišče v Strasbourgu, ki razsoja v primerih morebitnih kršenj človekovih pravic.
Hartman je povedal, da ima Slovenija pred sodiščem odprtih kar nekaj primerov (250, medtem ko jih ima Italija 7.500), ki so večinoma vezani na dogotrajne sodne postopke. Gre tudi za dokaj kočljiva vprašanja, kot sta problem izbrisanih in varčevalcev Ljubljanske banke. V razpravi o človekovih pravicah pa je logično prišlo na dan vprašanje Turčije (je ena od ustanovnih članic sveta), kjer Erdoganov režim še zlasti po poskusu državnega odara v velikem obsegu krši človekove pravice. Harman je povedal, da se na Turčijo sicer vrši pritisk, pozivi pa ostajajo medli, kajti Evropa potrebuje Turčijo za reševanje problema beguncev. Kar zadeva manjšine je bila v poročilu Evropskega sveta o manjšinskih skupnostih v Italiji izrečena kritika, da manjšina tvega izgubiti predstavnika v parlamentu. Koliko bo zalegla, je vprašanje, je povedal Hartman, ki je čas, v katerem živimo, opredelil kot človekovim pravicam zelo neprijaznega.
Dušan Udovič
(Primorski dnevnik, 7. oktobra 2016)