20240106 - Dan emigranta

Dan emigranta s pogledom usmerjenim v prihodnost

Dan emigranta – leta je 1964 nastal kot srečanje izseljencev, ki so se v času božičnih in novoletnih praznikov vračali domov – je za Slovence na Videmskem že desetletja priložnost za razmišljanje o potrebah in izzivih njih samih, pa tudi krajev v tem obmejnem prostoru. In tako je bilo tudi danes popoldne v čedajskem gledališču Ristori, kjer sta SKGZ in SSO videmske pokrajine priredila 60. Dan emigranta. Udeležili so se ga številni politični predstavniki iz Italije – s senatorko Tatjano Rojc na čelu – in Slovenije, pogled pa je bil usmerjen v prihodnost oziroma predvsem v iskanje odgovora na vprašanje, kako preprečiti, da bi se beneške vasi še naprej praznile.

Po uvodnih pozdravih čedajske županje Daniele Bernardi in podpredsednika slovenskega Državnega zbora Danijela Krivca, ki sta izpostavila pomen enotnosti, mirnega sobivanja in sodelovanja v tem prostoru ter prijateljskih odnosov med sosedi, je deželni svetnik SSk Marko Pisani, ki je med drugim omenil tudi bližajoča se jubileja dvojezične šole v Špetru in KD Ivan Trinko, povedal, kako lahko politika pomaga v boju proti izseljevanju iz prostora, kjer je slovenščina enakovreden jezik, prepletanje različnih kultur pa bogastvo. Kot glavni steber, od katerega je odvisna tudi večjezičnost naše dežele, je izpostavil šolstvo. Zato je med pozitivnimi dosežki omenil večjezični pouk v Kanalski dolini, ki je rezultat sodelovanja med deležniki z obeh strani meje.

V imenu slovenskih organizacij videmske pokrajine so svoje poglede na prihodnost tega prostora z zbranimi delili Vida in Elena Rucli, Dora Ciccone ter Aljaž Škrlep iz kolektiva Robida. Sodobno migrantstvo po njihovem mnenju ni le posledica sodobne ekonomske politike, temveč tudi zakoreninjenosti in normalizacije same ideje odhoda iz Benečije, ki sta ju povzročili beneška zgodovina in univerzalni mehanizmi urbanizacije.

Mladi člani kolektiva Robida pa so nasprotno prepričani, da se v Benečiji da ostati in živeti ter so v svojem govoru tudi nakazali, kako: radikalno, kolektivno, skrbno in sodobno.

Dan emigranta je obogatil tudi kulturni program. Za glasbo so poskrbeli Matika Duet (Fanika Coren in Matteo Parillaud), ki se mu je v zadnji točki pridružil Cristopher Chiabai, ter Veseli Gnjidučani (Filippo Lauretig, Ezio in Elia Qualizza), s katerimi je zaigral tudi Thomas Gosgnach. Ob tej priložnosti pa so se organizatorji želeli pokloniti tudi trem pokojnim beneškim glasbenikom oziroma pedagogom: Ližu Iussi in Antonu Birtiču, ki bi 100 let slavila lani oziroma letos, in pred kraktim preminulemu Ninu Specogni, enemu izmed ustanoviteljev špetrske podružnice Glasbene matice, ki je še danes ena najbolj pomembnih ustanov v Nadiških dolinah, in zbora Pod lipo.

Dan emigranta, povezovali sta Katja Canalaz in Mojca Gerdol, se je zaključil z novo igro Beneškega gledališča, ki jo je režirala Alida Bevk. V beneški priredbi Mišolovke Agathe Christie z naslovom Skopac so nastopili Cecilia Blasutig, Andrea Trusgnach, Nicolò Sibau, Graziella Tomasetig, Michele Qualizza, Luigi Chiabai, Emanuela Cicigoi in Igor Cerno. (Primorski dnevnik, 7.1.2024)

Povezane objave

Skupaj moramo zasledovati sožitje in spoštovati različne spomine - Tiskovno sporočilo SKGZ
FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst