Dan državnosti proslavili s sosedi
Trg Evrope / Transalpina je bil včeraj ponovno prizorišče zelo simbolnega dogodka: 30. obletnice dneva, ko je Slovenija formalno postala neodvisna, sta Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu ter Slovensko veleposlaništvo v Rimu proslavila na skupnem trgu obeh Goric. Dogodek je nosil tudi pomembno sporočilo in poklon vse boljšim odnosom med Slovenijo in Italijo. Osrednji gost je bil slovenski predsednik Borut Pahor.
Evropsko himno je uvodoma zapel zbor Slovenskega centra za lasbeno vzgojo Emil Komel, himni Italije in Slovenije pa baritonist Luca Raccaro ob spremljavi harmonikarja Jureta Bužinela.
V obeh jezikih je prisotne (med katerimi je bilo opaziti slovenskega veleposlanika v Rimu Tomaža Kunstlja, župane goriških in tržaških občin, začenši z Robertom Dipiazzo, slovenske politične predstavnike, od senatorke Tatjane Rojc do deželnih svetnikov Igorja Gabrovca in Danila Slokarja in dalje ter predstavnike slovenske civilne družbe ter kulturnih in gospodarskih ustanov) kot gostitelj najprej nagovoril Vojko Volk, generalni konzul republike Slovenije v Trstu in trg, na katerem se je odvijala slovesnost, označil za čudovit simbol evropejstva, ki ga živimo vsak dan.
Predsednik Pahor je zbrane pozdravil v obeh jezikih. Poudaril je, kako je kot slovenski predsednik ganjen, da skupaj z italijanskimi prijatelji na predvečer državnega praznika praznuje 30. obletnico slovenske države, in to na Trgu Evrope. »To je dogodek brez precedensa. Res, da smo tu pred skoraj 20 leti že praznovali vstop Slovenije v Evropsko unijo, toda to, da ste naši dragi italijanski prijatelji z nami, tukaj na tem trgu in v evropskem kontekstu pripravljeni deliti ponos in radost ob našem nacionalnem prazniku, nam veliko pomeni,« je poudaril. V nadaljevanju je spomnil na aprilski obisk pri italijanskem predsedniku Sergiu Mattarelli v Rimu. »Z velikim čustvenim vtisom sva se spomnila najinega držanja za roke pred dvema spominskima obeležjema na Bazovici in predaji narodnega doma v Trstu Slovencem. Takrat sva, ne da bi mislila, da bi to tudi res lahko dosegla, sprejela odločitev, da s pismom o naši skupni evropski prihodnosti povabiva k razmisleku o tej prihodnosti vse evropske državljane in povabila sva evropske voditelje, da se nama pridružijo. Prvič se je zgodilo, da so se takemu pismu pridružili prav vsi predsedniki in predsednice v Evropski uniji,« je dejal Pahor.
V tem duhu sta se odločila, da bosta na Trgu Evrope v drugi polovici oktobra letos nagovorila Slovence, Italijane in vse Evropejce. Točnega datuma sicer nam predsednik v pogovoru po slovesnosti ni želel razkriti.
V nadaljevanju se je še zahvalil vsem, ki so v minulih letih kakorkoli prispevali k sožitju med obema narodoma: »Brez majhnih dejanj ljudi, ki so dostikrat ostali anonimni, organizacij in združenj, brez vas s predsednikom Mattarello morda niti ne bi stala pred obema spomenikoma, kaj šele, da bi si dala roko. Toda zaradi vaših ravnanj je bilo to omogočeno, in oba sva, ne da bi vedela eden za drugega rekla, da je bil to verjetno eden najlepših trenutkov v najinih političnih karierah,« je zaključil Pahor.
Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik FJK, Massimiliano Fedriga in poudaril veliko hvaležnost, ki jo »mi dolgujemo slovenskemu narodu, ker je to zgled za celotno Evropo, ko se je slovenski narod pred tolikimi leti odločil za demokratično in samostojno državo. Slovenski narod se je dal takrat na razpolago ne le svoji domovini, ampak celotni Evropi. Tu se kaže pomen, na temu trgu, s pridobljeno EPK 2025, da je to bil velik in pomemben korak za celotno Evropo. Predvsem pa se moramo spomniti in poudariti hvaležnost za to izbiro, ki jo je slovenski narod naredil pred tolikimi leti in postal primer kaj pomeni odločitev za demokracijo. To, kar obeležujemo na tem trgu, mora biti simbol za vso celino. Zato lahko rečem, da sem ponosen, da smo danes tu, ne samo za Italijo in Slovenijo, za vse naše prebivalce,« je povedal Fedriga in zaključil z zahvalo predsedniku Pahorju v imenu FJK za pomembno demokratično odločitev slovenskega naroda pred 30 leti.
Da je privilegij dejstvo, da lahko govorimo v slovenskem jeziku ter da smo vsi Slovenci povezani v eno skupno telo, je poudarila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Izrazila je hvaležnost, da je Slovenija danes država, ki suvereno stoji v Evropi in se napaja iz evropskih vrednot svobode in demokracije, enakopravnosti, spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. »Zato si srčno želim, da bi bile tudi pravice pripadnikov slovenske avtohtone narodne skupnosti v Italiji čim prej v polnosti uresničene, « je poudarila ministrica.
Konzulat in veleposlaništvo sta letošnji dan državnosti, 25. junij, sklenila zabeležiti izven Trsta, in sicer skupaj z obema krovnima organizacijama slovenske manjšine v Italiji, SSO in SKGZ, ter skupaj z obema kulturnima domovoma v Gorici: Kulturnim centrom Lojze Bratuž in Kulturnim domom ter Glasbeno matico.
Zbrane je nagovoril tudi predsednik SSO Walter Bandelj in zaključil z apelom po zagotovljenem izvoljenem slovenskem predstavniku v italijanskem parlamentu, medtem ko je predsednica SKGZ Ksenija Dobrila dodala, da je velika čast, da tudi krovni slovenski organizaciji v Italiji sodelujeta pri tej pomembni slovesnosti.
»Nova Gorica in Gorica, Evropski prestolnici kulture 2025, imata veliko odgovornost, da Evropi in svetu pokažeta, kako lahko meja, ki je nekdaj delila, postane priložnost za skupne projekte,« je poudaril goriški župan Rodolfo Ziberna. »Vsi se zavedamo, da so prizadevanja na obeh straneh meje, namenjena dialogu in prijateljstvu, vzajemnemu priznavanju zgodovine in čutenju obeh skupnosti, še vedno naletijo na bolj ali manj močan odpor. To se je zgodilo tudi, ko smo zagotovili volilne organe posameznih skupnosti. Verjamem pa, da je cesta v prihodnost vsekakor že zaznamovana,« je dodal Ziberna.
Da je 30-letnicasamostojnosti Republike Slovenije veliko prinesla za čezmejno regijo, je dodal novogoriški župan Klemen Miklavič. »To je bil ključen korak za to, da se je teritorij začel ponovno integrirati, da so se začeli skupni projekti, skupne aktivnosti – da torej meja ni več delila in ni več prevladovala mejna ekonomija razlik, temveč da smo začeli proces približevanja združevanju virov zato, da ustvarimo bogastvo, delovna mesta in skupaj napredujemo naprej,« pravi Miklavič.
Uradni del programa se je zaključil s Trojanovo Tarantello v izvedbi dua harmonik: Ivane Kresevič in Manuela Persoglie. (Katja Munih, Primorski dnevnik, 24.6.2021)