“Daj jeziku prihodnost” geslo XXIII. deželnega kongresa SKGZ

Slovenska kulturno-gospodarska zveza bo imela svoj XXIII. deželni kongres v petek, 5. maja, ko bo ob 17.30 v Središču sv. Frančiška (Centro S.Francesco) v Čedadu slavnostna otvoritev s podelitvijo priznanj SKGZ, predsedniškim poročilom in pozdravi gostov. Kongres se bo nato nadaljeval teden dni kasneje, in sicer v soboto, 13. maja, v goriškem Kulturnem domu, ko bodo na sporedu ostala poročila, razprava s sklepi ter volitve novih organov za naslednje triletje. Geslo letošnjega kongresa bo “Daj jeziku prihodnost.” To pomeni, da bo osrednja tema vprašanje slovenskega jezika, ki se veže na razvoj slovenske kulture in seveda drugih dejavnosti, kot so gospodarstvo, izobraževanje, šport, socialno skrbstvo in druge. Povsem jasno je, da se Slovenci razlikujemo od drugih narodov predvsem po jeziku in po kulturi. To je vedel naš največji pesnik France Prešeren in to je vedel msgr. Ivan Trinko. Oba sta dala prednost omikanemu jeziku in kulturi. Slovenci imamo danes svojo državo, kjer problem lepe knjižne slovenščine ni povsem rešen, vendar nikoli ni tako problematičen, kot je jezik slovenske manjšine v Italiji. Živimo namreč na kontaktnem prostoru, kar pomeni, da večinoma delamo v italijanskem okolju, imamo italijanske prijatelje, se vežemo v zakon z Italijani ali Italijankami, gledamo italijansko televizijo. Večino dneva slišimo in uporabljamo jezik, ki ni slovenščina. Vedno večji vplivi italijanščine, premikanje ljudi v različnih okoljih, mediji in druge interference kvarijo celo pristna narečja. Poznavanje pravilne knjižne slovenščine in ohranjanje pristnega domačega narečja je v nevarnosti. Zato je jezikovno vprašanje za SKGZ prioriteta. Za jezik je torej pomembno, kar lahko mi naredimo zanj. Ne moremo pa narediti vsega sami. Jezik se bo razvijal, če bo imel tudi juridično priznanje, če bo viden v javnosti in bo vzbujal v ljudeh ponos in ne strah. Žal se to ni še uresničilo. Levosredinska vlada je leta 1999 sprejela zaščitni zakon za jezikovne skupnosti v Italiji, leta 2001 pa specifični zakon za zaščito Slovencev. Ko je prišla na oblast Berlusconijeva vlada, se je uveljavljanje obeh zakonov, zakona 38 še posebej, zaustavilo. Obstaja še tretje vprašanje, ki ga je nakazal že Trinko. Pravice manjšinskih jezikov v FJK niso nekaj naravnega in priznanega tako od desnice kot levice. Obstajajo še jasne diskriminante, ko desne sile odrekajo slovenščini pravico do domovinskosti. Za razvoj manjšinskega jezika pa je, ob skrbi članov skupine in zakonske osnove, potrebno mirno in sožitveno ozračje, ki je danes toliko bolj racionalno in perspektivno, saj je Slovenija članica EU, prihodnje leto bodo padle še zadnje meje in ustvarjajo se pogoji za resnično skupno življenje. Ti so v bistvu problemi, katerim namerava SKGZ dati svoje odgovore na kongresu in nakazati predloge za njihovo reševanje.