30 let samostojnosti

Ob 30-letnici samostojnosti Slovenije prirejata Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje Bratina niz srečanj, na katerih sodelujejo vidne osebnosti, protagonisti tridesetletne zgodbe samostojne slovenske države. Pogovori s ključnimi osebnostmi temeljijo na razumevanju sedanjosti z ozirom na preteklost ter na projekcijah prihodnosti. Organizatorji želimo namreč skupaj z gosti prehoditi to pot in se zaustaviti pri najpomembnejših dogodkih, ki so zaznamovali in uveljavili novo državo na mednarodni sceni.

Tokrat bo naš gost Milan Kučan, prvi predsednik samostojne Slovenije. Pogovor z njim bo v sredo, 3.3.2021, ob 18.30. Zaradi omejitev, ki jih narekujejo ukrepi proti širjenju koronavirusa, bo dogodek potekal v virtualni obliki na aplikaciji Zoom in na Facebook strani SKGZ.

Milan Kučan je bil prvi predsednik Republike Slovenije in eden izmed najpomembnejših protagonistov njene  osamosvojitve. V svoji dolgi politični karieri je opravljal številne pomembne funkcije, od predsedovanja Zveze socialistične mladine Slovenije (1968-1969) vse predsedovanja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Leta 1990 je bil na neposrednih volitvah izvoljen za predsednika Predsedstva Republike Slovenije in to funkcijo opravljal med slovensko osamosvojitveno vojno. Za predsednika republike je bil ponovno izvoljen leta 1992 in leta 1997 z mandatom do leta 2002.

Neštetokrat je dokazal, da je politik, ki zlepa komu ni hotel prizadejati nič slabega, obenem pa pogumen, inteligenten in odgovoren, pravi o Milanu Kučanu dr. Matjaž Kmecl, član osamosvojitvenega predsedstva v zborniku pričevanj »Prijatelj, državnik, človek«, ki so ga ob Kučanovi 80-letnici januarja letos izdali Kučanovi prijatelji, tovariši in sopotniki. 

Dr. Matjaž Kmecl v svojem spominskem zapisu takole opredeli zgodovinski prispevek Milana Kučana k samostojni slovenski državi: »Mogoče se še kdo spomni, kako visoko je cenil pokojni France Bučar politično spretnost Milana Kučana. Saj: pogumen je bil med osamosvojitelji (v narekovajih in tudi brez njih) še kdo, navsezadnje ves slovenski narod, modrosti in politične strateškosti pa ni bilo zmeraj na pretek. Brez moža Kučanovega kova bi se sicer takrat še kar kaj streljali, govorili patetične besede, preštevali mrtve; bržkone bi si priborili tudi samostojnost, toda cena bi bila neizmerno višja.«