Pierpaolo Roberti sprejel predstavnike SKGZ
Odbornik za lokalno samoupravo in manjšine pri Deželi FJK Pierpaolo Roberti je sprejel delegacijo Slovenske kulturno-gospodarske zveze, v kateri so bili ob predsednici Nives Cossutta še podpredsednik Igor Kocijančič, deželni tajnik Livio Semolič, pokrajinski predsednik za Videmsko Ivan Ciccone in sodelavka Martina Budin. Kot izhaja iz tiskovnega sporočila, je bil pomemben del srečanja namenjen delovanju Posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Ob izpostavitvi analize in razprav na srečanjih ob 25. obletnici zaščitnega zakona št. 38/2001 so predstavniki SKGZ poudarili potrebo po krepitvi vloge komisije ter po intenzivnejšem dialogu tako znotraj samega organa kot tudi z različnimi sredinami ob nujni podpori strokovnjakov, ki lahko nudijo zelo dragoceno pomoč.
To velja tako glede dosedanje učinkovitosti glede udejanjanja 8. člena in delovanja dvojezičnih okenc, kjer gre morda poiskati drugačne in bolj učinkovite prijeme, kot tudi glede 16. člena, ki je namenjen delovanju primarnih organizacij, kjer gre definirati strategijo in prioritete, seveda vedno z dogovarjanjem in pogovarjanjem znotraj manjšinske organiziranosti. Izpostavljena je bila tudi potreba po bolj rednem in sistematičnem delovanju komisije za analizo potreb in za čim večje usklajevanje pri porazdelitvi sredstev iz zakona št. 38/2001. Komisija pa naj obravnava tudi druga vprašanja, povezana s slovensko manjšino, kot sicer predvideva deželni zakon za Slovence št. 26/2007.
Odbornik Roberti se je s temi potrebami v celoti strinjal ter izrazil popolno pripravljenost za vsa potrebna poglabljanja glede učinkovitosti uporabe sredstev, namenjenih po zakonu 38/2001. Prav tako je izrazil pripravljenost za bolj redno sklicevanje posvetovalne komisije, ko se bo to zdelo potrebno in bodo podani ustrezni predlogi. Poudaril je tudi, da obstaja vedno možnost iskanja boljših pristopov za namembnost, uporabo in učinkovitost finančnih sredstev, namenjenih promociji slovenske skupnosti, vendar je treba vsak primer presojati posebej, saj bi bilo zelo težko določiti enoten standard, veljaven za vse. V vsakem primeru obstaja popolna pripravljenost dežele, je poudaril odbornik Roberti, da skuša izboljšati postopke in ocenjevanja v sodelovanju s člani komisije z namenom optimizacije uporabe finančnih sredstev. Že naslednji sklic posvetovalne komisije bo zagotovo ponudil priložnost za poglobljeno razpravo o teh vprašanjih, je dodal.
Predsednica SKGZ je opozorila tudi na dragoceno vlogo Deželne konference za zaščito slovenske jezikovne manjšine. Predstavitev dokumentov konference 14. maja v Trgovskem domu v Gorici bo odlična priložnost za preverjanje napredka pri zasledovanju skupno zastavljenih ciljev. Med temi sta tudi jezikovna politika ter vprašanje priznavanja študijskih nazivov, pridobljenih v Sloveniji, čeprav to področje ne spada med posebne pristojnosti dežele, je še spomnila. Med srečanjem so prisotni obravnavali tudi vprašanje ponovne uvedbe pokrajin, katerim slovenska narodna skupnost namenja veliko pozornosti, dalje izvajanje zakona št. 164/2017 o kulturnem sporazumu med Italijo in Slovenijo ter težave, povezane z reformo tretjega sektorja, ki hudo bremenijo društva slovenske manjšine. Sogovorniki so se tudi zavezali k nadaljevanju stalnega in konstruktivnega dialoga v prepričanju, da institucionalno sodelovanje predstavlja bistven element za razvoj in povezanost prostora, navaja sporočilo SKGZ. (Primorski dnevnik, 10.5.2026)