Zaničevanje slovenščine v Trstu

Spoštovanje pravice do uporabe slovenskega jezika je temelj demokracije in vladavine prava
V zvezi z dogodkom, ki se je včeraj odvil v dvorani Luttazzi v Skladišču 26 v Trstu, Slovenska kulturno-gospodarska zveza izraža veliko zaskrbljenost in globoko ogorčenje nad izjavo tržaškega občinskega odbornika Everesta Bertolija, ki je na vprašanje, postavljeno v slovenskem jeziku, odgovoril z besedami: »Ali bi moral odgovoriti na vprašanja v tem čudnem jeziku?«
Vprašanje mu je v skladu z veljavno zakonodajo postavil predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Pavel Vidoni, ki je uporabil svoj materni jezik – slovenščino. To pravico izrecno zagotavlja 9. člen Zakona 38/2001, zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost v Italiji, ki določa, da imajo izvoljeni predstavniki pravico uporabljati slovenski jezik pri opravljanju svojih funkcij v odnosu do javne uprave.
Dogodek ne predstavlja zgolj osebne žaljivke, zaradi katere SKGZ izraža polno solidarnost predsedniku Vidoniju, temveč pomeni poseg v ustavno in zakonsko zagotovljene pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji. Pravica do uporabe lastnega jezika v javnem in institucionalnem prostoru ni privilegij, temveč temeljna demokratična norma ter izraz spoštovanja do večjezičnosti in kulturne raznolikosti, ki sta zgodovinsko in družbeno vtkani v prostor Trsta.
Še posebej zaskrbljujoče je, da se takšne izjave ponavljajo in prihajajo s strani predstavnika javne uprave, ki bi moral delovati v duhu spoštovanja, dialoga in institucionalne odgovornosti. Nespoštljivo in zaničljivo odzivanje na zakonito uporabo slovenskega jezika spodkopava medsebojno zaupanje ter škoduje sožitju med skupnostmi.
Takšno ravnanje žal ni osamljen primer, temveč se umešča v širši kontekst odnosa določenih predstavnikov tržaške desnosredinske uprave do slovenskega jezika in pravic narodne skupnosti. Odgovornost za ustvarjanje vključujočega in spoštljivega institucionalnega okolja nosi tudi občinsko vodstvo na čelu z županom Robertom Dipiazzo. Člani Paritetnega odbora so v preteklosti večkrat opozorili na potrebo po avdiciji samega župana in neposredni obravnavi odprtih vprašanj, vendar so ti pozivi ostali brez ustreznega odziva. Posledice takšne brezbrižnosti so danes še bolj očitne.
Ob tem ponovno poudarjamo, da je spoštovanje 9. člena zaščitnega zakona obveznost vseh predstavnikov javne oblasti. Vsako relativiziranje, zasmehovanje ali omalovaževanje jezikovnih pravic pomeni korak nazaj od vrednot, na katerih temelji demokratična in pluralna družba.
Pozivamo torej k jasni in nedvoumni obsodbi tovrstnih ravnanj tako s strani italijanskih institucionalnih predstavnikov kot tudi tistih Republike Slovenije. Le z doslednim spoštovanjem jezika kot temeljnega izraza identitete je mogoče graditi prostor enakopravnosti, dialoga in medsebojnega spoštovanja.
Trst si zasluži odgovorno in vključujočo upravo, ki bo spoštovala njegovo zgodovinsko večjezičnost in bogastvo različnih kultur, ne pa take desničarje , ki bi še danes želeli izbrisati slovenski jezik, kot v najbolj mračnih časih.