Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), Svet slovenskih organizacij (SSO) in Glasbena matica predstavljajo osrednjo slovesnost Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v nedeljo, 8. februarja 2026, ob 18. uri, v Kulturnem domu v Trstu (ul. Petonio 4).
Dogodek bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Italije Sergia Mattarelle in predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, kar dodatno potrjuje njegov simbolni, kulturni in družbeni pomen tako za slovensko narodno skupnost v Italiji kot za širši čezmejni prostor.
V osrednjem kulturnem delu bo uprizorjena kantata z naslovom Grmada v pristanu, nastala po istoimenski noveli Borisa Pahorja. Besedilo je v verze priredila Nina Pahor, glasbo pa je za sinfonični orkester, mešani pevski zbor in solista napisal Patrick Quaggiato. Gre za novo, izvirno glasbeno delo, ki skozi umetniški izraz odpira temeljna vprašanja zgodovinskega spomina, identitete in človeškega dostojanstva.
Kantata Grmada v pristanu je bila prvotno zamišljena za uprizoritev leta 2020, ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, kot osrednji umetniški poklon enemu najtragičnejših dogodkov v zgodovini slovenske skupnosti v Italiji. Zaradi pandemije covida-19, ki je v tistem obdobju prekinila kulturno in družbeno življenje, izvedba žal ni bila mogoča. Njena letošnja uprizoritev tako nosi še dodatno simbolno težo in predstavlja dejanje kulturnega spomina.
Pri izvedbi bodo sodelovali simfonični orkester Glasbene matice, združeni zbori Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin), Mešani pevski zbor Lipa (dir. Tamara Ražem Locatelli), Mešani pevski zbor Rdeča zvezda (dir. Rado Milič), Otroški pevski zbor Fran Venturini (dir. Suzana Žerjal) ter solist Tomaž Grassi. Zbore in orkester bo vodil Patrick Quaggiato.
Letošnja slavnostna govornica bo Ilaria Bergnach, za povezovanje pa bo poskrbel Danijel Malalan.
Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Slovencev v Italiji potrjuje vlogo kulture kot prostora povezovanja, dialoga in skupnega spomina ter poudarja ustvarjalno moč slovenske narodne skupnosti v Italiji.