Za družbeno imovino ni nobenega tveganja

INTERVJU – Predsednik SKGZ Rudi Pavšič o krizi KB1909 in njenih možnih posledicah

GORICA – Postopek likvidacije družbe KB1909 tudi v primeru najbolj negativnega scenarija ne bo ogrozil družbene imovine oziroma nepremičnin, kjer domujejo kulturne, športne in druge manjšinske organizacije. Med nepremičninami v družbeni sferi Slovenske kul­turno-gospodarske zveze in delniško družbo ni nobenih jamstvenih ali hipotekarnih vezi, ki bi ogrožale to imovino, nam je v pogovoru zagotovil predsednik krovne organizacije Rudi Pavšič, potem ko so se v nekaterih javnih stališčih pojavila ugibanja o možnih posledicah, če se postopek likvidacije KB1909 ne bi zaključil z uspešnim dogovorom o prestrukturiranju dolga.

O čem pravzaprav govorimo, ko obravnavamo nepremičnine v okviru gospodarskega sistema Skgz?

Govorimo o lastnini, ki se deli v dve bistveni podskupini. En del je izraz tržne logike, kar pomeni, da te nepremičnine dajemo v najem in od tega črpamo prihodke za vzdrževanje celotnega sistema, drugi del pa je družbena imovina, ki je namenjena vsem našim organizacijam, ki imajo v njih sedeže, kulturne dvorane, športne objekte, prostore za delovanje.

Kolikšna je premoženjska vrednost te imovine?

Naši upravitelji so jo dali oceniti in niha nekje med 30 in 40 milijonov evrov.

To zadeva oba dela, ki ste ju omenili?

Tako je, oba dela.

In kdo vse to upravlja?

Na predlog Skgz smo v prejšnjih letih sklenili poenostaviti sistem upravljanja, da bi prihranili na upravnih stroških. Od petih ali šestih družb postopoma prehajamo pod skupno upravno streho, da bi odpravili nepotrebne stroške za upravne in nadzorne odbore in nasploh racionalizirali izdatke. Danes je tako vsa ta imovinska stvarnost pod okriljem druž­be Dom iz Trsta. Zadnja je v ta mini holding vstopila Jadranska finančna družba, lastnica stavb v ulicah Montecchi in San Francesco v Trstu. Zunaj je trenutno se manjši del v okviru družbe Alpe, ki upravlja nekatere stavbe v Gorici, Trstu in Benečiji. Načrt je, da tudi ta del preide pod skupno upravo.

Je torej upravljanje, imenujmo ju družbene in tržne imovine, skupno?

Tu je izrednega pomena sklep, da ta dva dela ločimo. Družba Dom je razčlenjena na dve družbi, delniško in družbo z omejeno odgovornostjo. Ena upravlja vse družbene nepremičnine, ki so proste kakršnikoli hipotek ali dolžniških bremen. To se pravi, da so popolno zaščitene.

Drugi del Doma je tržno usmerjen. Pri tem se moram zahvaliti upravitelju obeh družb Dušanu Košuti, ki je v poltretjem letu za 50 odstotkov zmanjšal dolgove iz prejšnjih obdobij in omogočil približanje fiziološki meji dolga. To nam bo dovolilo, da lahko delujemo na tem področju brez večjih težav.

Kdo pa je lastnik teh družb?

To sta naša dva sklada. Sklad Tržaška matica je lastnik 80 odstotkov družbe Dom, Sklad Trinko pa več kot 80 odstotkov družbe Alpe. Oba sklada pa sta izraz naših članic. Občnih zborov skladov se udeležujejo predstavniki članic in oni imenujejo upravitelje ter odločajo o smernicah delovanja.

Tu ne gre za odločanje ožje skupinice ljudi v kaki zaprti sobi, ampak skušamo o teh vprašanjih odločati v čim širšem krogu. Prav zato o naših imovinskih vprašanjih razpravljamo in odločamo v našem najširšem vodstvenem organu, v 120-članskem deželnem svetu Skgz. V drugih sredinah ne opažam podobne odprtosti in širine, za našo organizacijo pa je tako.

Koliko je pravzaprav te tržne imo­vine?

Tu govorimo približno o 40-45 nepremičninskih enotah, od že omenjenih stavb v Ul. Montecchi in San Francesco v Trstu do nekaj obrtniških hal, stanovanj ali delov stanovanjskih poslopij. V tem trenutku razmišljamo, da bi se nekoliko preveč razparcelirano imovino koncentrirali na manjše število nepremičninskih enot večje dimenzije in s tem izboljšali njihov tržni donos. To bo predmet razmišljanja na decembrskem deželnem svetu SKGZ.

Kaj pa drugi del se pravi družbena imovina?

Tu je približno 50 enot, kulturna društva, sedeži, kulturni domovi z izjemo goriškega, ki je samostojna fundacija, dijaška domova v Trstu in Gorici, sedež SMO v Špetru, nekateri športni objekti. S prihodki iz tržnega sklopa financiramo vzdrževanje in obstoj družbene imovine. Pri tem smo izračunali, da vsako leto našim društvom in organizacijam nudimo za kakih 800 do 900 tisoč evrov vrednosti, s tem da ne plačujejo najemnin po tržni ceni in drugih stroškov. Problem pa se nam zdaj postavlja zaradi novega zakona, po katerem so prostori za tovrstne dejavnosti obdavčeni, kar prej niso bili. To za nas pomeni dodatno obremenitev med 200 in 300 tisoč evrov letno.

Kako nameravate to kriti?

Po eni strani bomo skušali z izboljšanjem rentabilnosti tržnega dela imovine kriti čim več stroškov, gotovo pa se postavlja tudi vprašanje, da bodo morale tudi naše organizacije v večji meri prispevati h kritju stroškov za prostore, ki jih uporabljajo. To bomo skušali reševati postopno, brez kakih posebnih travm, je pa to problem, ki ga bo treba v doglednem času rešiti.

Javnost skrbi, ali bo kriza družbe KB1909 vplivala na preostalo manjšinsko imovino.

Skrb je razumljiva, a ni utemeljena. Mi smo lani zaprli vse krizne zveze med lastninškim delom in KB. Zdaj ni več no­benih povezav, zaradi katerih bi lahko kriza KB kakorkoli vplivala na druge nepremičnine.

Prej so torej bile povezave? Z jamstvi, hipotekami?

Prej so bile v raznih oblikah, zdaj pa smo vse to rešili. Največji zalogaj je bil lani oz. predlanskim glede JFD, kar smo prav tako uredili. Danes tudi najslabši scenarij pri KB ne bo nikakor vplival na nepremičninsko imovino.

Problem pa se najbrž pojavlja glede goriškega KBcentra, ki je v lasti KB1909?

Center je v lasti KB, z njenim vodstvom pa imamo zelo intenzivne pogovore in smo na dobri poti, da najdemo rešitev tudi zanj, saj se zavedamo, da to ni samo neka hiša, ampak je veliko več. Podobno bi rekel tudi za poslopje v Križni ulici, ki je prav tako v lasti KB, vendar je v dogovoru z Ad Formandumom že nekako zaščiteno.

Po drugi strani pa kriza KB v zadnjih letih vpliva tudi z manjkajočim prilivom iz dividend na primer Skladu Trinko in prispevkov, ki so prihajali iz njenih komercialnih dejavnosti.

Sklad Trinko je s 17 odstotki prvi, ne pa večinski delničar družbe. To je v prejš­njih letih zagotavljalo nekaj sredstev, ki smo jih usmerjali v nekatere nujnejše projekte, na primer za obnovitev Dijaškega doma v Gorici in Kuturnega doma. Danes seveda te oblike pomoči nimamo. KB je v boljših časih res prispevala veliko manjšini, na primer s Hišo filma in Kinemaxom, s samim KBcentrom, ki je bil politična izbira in je dal pomembno vidljivost Slovencem v Gorici; naj omenim še nastanek Slovika in Ad Formanduma v času, ko se je zapiral zavod za poklicno izobraževanje. Nobena od teh zadev ni zamrla.

So to zdaj nadomestili javni prispevki?

Nadomestili ne, več javnih prispev­kov pa je in to je bilo v kriznem trenutku dragoceno. Za bodočnost pa si prizadevamo, da bi iz našega imovinskega dela lahko kaj več prispevali. Ob tem da že danes, kot sem povedal, prispevamo kakih 900 tisoč evrov. To samo v zadnjih 20 letih znese kakih 18 milijonov »nevidne« pomoči društvom. Pa ni le 20 let, jih je 40 in več! In če pomislim, še koliko je v 10-12 letih v raznih oblikah prispevala KB1909, je tu še vsaj kakih 10 milijonov. Mislim, da bi morali tisti, ki skušajo danes nekako metati vse skupaj v smeti, to upoštevati in ceniti.

Na koga mislite?

Na vse tiste, ki se zaganjajo vedno v isto smer, potem pa niti besede ne rečejo na primer o velikih in bogatih zamejcih, ki so prav tako zašli v stečaj. Pa so delali zase, ne za manjšino in bi zato od njih pričakovali, da bi bili še bolj pazljivi. Ne bom delal imen, ker ni simpatično. Mislim pa, da bi se morali resno vprašati, zakaj se je v tem laičnem in levičarskem delu manjšine neka družbena lastnina ohranila skozi sto in več let, na drugi strani pa nič. Nekateri raziskovalni novinarji bi morda morali prej kot drugje v lastnem krogu raziskovati, kako je bilo z gospodarjenjem.

Kako pa sami gledate na krizo druž­be KB1909 in odločitve, ki ste jih sprejeli na skupščini delničarjev? Imeli ste tudi nekaj kritičnih pripomb.

Vajen sem povedati, kar mislim, ker je to najboljše. Kol delničar sem se na skupščini opredelil za predlog, da ohrani Boris Peric funkcijo na čelu družbe. Predvsem ker ni tisti kriminalec, kot ga hoče kdo prikazati. V letih je pokazal, da je veliko pomagal naši družbi in v gospodarstvu postavil na noge marsikaj. Da so bile storjene tudi napake, je sam priznal in je vsem jasno. Nekateri menedžerji, predvsem v sektorju kave, zagotovo niso bili na nivoju funkcij in odgovornosti, ki so jih imeli.

Kot delničarja, ki sem v družbo KB vložil tudi večji del svoje odpravnine in mi zato res ni vseeno, kaj bo z njo, pa me je še najbolj prepričalo dejstvo, da so lako banke upnice kot sam sodnik izrazili zaupanje v predlagano rešitev. Bankam ni mar za manjšino in naše zdrahe, njihov interes je, da dobijo svoj denar nazaj. In ko mi ti zunanji akterji pritrdijo, da je izbrana pot za izhod iz težav prava, mi to daje zaupanje, da se bo stvar pozitivno razrešila.

Vsi delničarji smo zaskrbljeni, to je logično in le čas bo pokazal, kako se bodo stvari razpletle. Po drugi strani pa je tudi res, da so razen sektorja kave vse druge družbe skupine KB zdrave in dajejo nekaj malega dohodka, ki upamo da bo z izboljšanjem splošnih gospodarskih razmer lah­ko spet večji.

Karkoli naj se zgodi s KB pa pravite, da je družbena imovina na varnem. Je tako?

To, za kar sem se v leh letih močno trudil in ni bilo lahko, je, da družbeno imovino povsem ločimo od gospodarskih dejavnosli, ki prinašajo možnost tveganj. To smo uresničili in lahko potrdim, da so naše nepremičnine danes povsem zaščitene.

Marko Marinčič