V manjšini ni uslužbencev prve in druge kategorije

Predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič sta na včerajšnjem srečanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu predstavila napore in prizadevanja, s katerimi želita preprečiti krčenje državnih prispevkov manjšini. Predsednika sta obnovila potek dogajanj od tistega usodnega začetka oktobra, ko jima je senatorka Tamara Blažina sporočila vladne ukrepe na škodo naše manjšine. Srečanje je bilo tudi priložnost za razgovor o odnosih med krovnima zvezama in njunimi organizacijami in tudi o odnosih z njihovimi uslužbenci. Štoka je dejal, da je bil alarm, ki so ga v zvezi z nevarnostjo krčenja delovnih mestih sprožili uslužbenci manjšinskih ustanov, popolnoma na mestu. SSO in SKGZ imata ta problem stalno pred seboj in sta pripravljena prisluhniti nasvetom in tudi kritikam. »Za nas ne obstajajo uslužbenci prve in druge kategorije,« je dodal Pavšič, ki je prepričan, da krovni po svojih najboljših močeh skušata reševati probleme. To pa ne pomeni, da sta »gluhi« na pripombe in priporočila, ki prihajajo iz včlanjenih organizacij in njihovih uslužbencev. Čeprav to ni bila tema včerajšnjega srečanja, je predsednik SKGZ poudaril, da naša manjšina rabi notranjo reformo, drugače tvega, da jo bo sedanji sistem pokopal. Pavšičeve besede so spodbudile ravnatelja Zveze slovenskih izseljencev Renza Matteliga, da je pozval manjšino k hitremu ukrepanju. »Mi ne potrebujemo manjše ali površinske reforme, temveč korenito prestrukturiranje naše manjšinske organiziranosti,« je poudaril Mattelig. Predsednica Glasbene matice Nataša Paulin je obžalovala, da se dobivamo le v kriznih situacijah in da so dejansko naše ustanove slabo in malo povezane med seboj. Nihče ne ve, kako se bo razrešil problem s prispevki. Tudi če bo senat potrdil vladne omejevalne ukrepe, nam ostaneta še deželna uprava in Slovenija. Pavšič je glede tega rahlo optimist, Štoka tudi, čeprav se boji, da bo Italija pustila manjšino na cedilu. Zmerni optimizem predsednikov SKGZ in SSO temelji predvsem na stališčih, ki sta jih do teh vprašanj v zadnjih dneh zavzela slovenska vlada in parlament. Manjšina tudi še ni izčrpala svojih pritiskov na Deželo, do katere bi se morala odločneje obrniti tudi Slovenija. Furlanija-Julijska krajina ima namreč tudi velike gospodarske koristi od dobrih odnosov s sosednjo državo. V Gregorčičevi dvorani ni mogla izostati politika, ki po Pavšičevem prepričanju stoji za ukrepi Berlusconijeve vlade. »V Italiji ni da manjka finančnih sredstev, manjka denar za Slovence in za vse tiste, ki ne trobijo v rog desne sredine,« je dejal Mattelig. Začuden je nad stališči tistih, ki očitajo manjšini, da na volitvah v glavnem podpira levo sredino in s tem si sama koplje jamo, kot je Štoki in Pavšiču dejal senator Ferruccio Saro. Slovenci ne glasujemo za desno sredino, ker nam ta ali oni politik ni všeč ali nam je bolj simpatičen, temveč zato, ker nismo mi proti njim, ampak oni proti nam, je podčrtal zastopnik izseljencev. (PRIMORSKI DNEVNIK, 4.12.2008)