Podpirajo ponovno ustanovitev pokrajin

V rimskem senatu bodo 22. maja odločali o ponovni ustanovitvi pokrajin v Furlaniji – Julijski krajni, potem ko so to oktobra že storili v poslanski zbornici. Ker se je za predlog opredelilo 150 parlamentarcev, v veliki meri iz vrst večine, bo najbrž ta tudi sprejet. Pokrajine je leta 2016 ukinila deželna večina, ki jo je vodila predstavnica Demokratske stranke Debora Serracchiani. O ponovni uvedbi upravne enote, ki je bila vezni člen med občinami in deželo, so v ponedeljek v goriškem Trgovskem domu spregovorili v klepetalnici v organizaciji Goriškega loka in SKGZ. Srečanja so se udeležili senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc, deželni svetnik stranke Slovenska skupnost Marko Pisani in Marko Marinčič, ki je v nekdanji goriški pokrajini imel odborniško funkcijo.

»Sodim med tiste, ki se z ukinitvijo pokrajin niso strinjali. Prepričan sem, da so te prispevale k pozitivnemu obravnavanju slovenskega vprašanja, tudi ker je v njih bilo lepo število Slovencev,« je uvodoma povedal novinar Rudi Pavšič, ki je večer povezoval. O potrebi nekega vmesnega člena med krajevnimi upravami in deželo so se sicer strinjali vsi gosti, o pristojnosti in o obliki novih pokrajin pa je bilo veliko prostora za debato.

»Čeprav so bili drugačni časi, sem leta 2016 imela velike pomisleke glede ukinitve pokrajin. Predvideval jo je zakon, ki ga je podpisal kolega Graziano Delrio: bil je del velike reforme, ki si jo je zamislila vlada Mattea Renzija. S to reformo se nisem strinjala in je nisem glasovala,« je povedala senatorka Tatjana Rojc in dodala, da si bile pokrajine izredno pomembne ne le za Trst in Gorico, temveč tudi za Benečijo. »Sama sem odlično sodelovala z goriško pokrajino, ko sem predavala na univerzi v Gorici. Treba pa se je vprašati, ali lahko dežela, ki šteje 1,1 milijona prebivalcev, ima kar tri organe prvega reda, ki jih občani volijo neposredno,« je še dodala.

Pomen pokrajin je poudaril tudi Marko Marinčič, ki ima glede njihove ukinitve jasno stališče: »Pristop je bil tedaj izrazito ideološki in populističen. Udarilo se je po najšibkejših, ukinilo se je pokrajine in rajonske svete, ki dejansko niso nič stali. Reforma, ki je bila velika napaka, je zakomplicirala sistem, javni izdatek za delovanje nekaterih struktur se je povečal. Operativne pristojnosti bi morali dodeliti najnižji ravni, ki jih lahko izvaja: dežela je predaleč, nima tipalk na teritoriju, občine pa imajo med seboj konfliktualen odnos, med seboj različne interese,« je dejal Marinčič.

Da so bile pokrajine za Slovence pomembne, se je strinjal deželni svetnik Marko Pisani. Poudaril je, da je bila tedaj Slovenska skupnost edina stranka, ki je njihovi ukinitvi nasprotovala. »Danes so se razmere spremenile, pokrajine pa nam lahko še vedno dajejo določeno možnost policentričnega upravljanja naše dežele. Treba pa je najti odgovor na tri temeljna vprašanja: kakšen naj bo obseg novih pokrajin? Ponekod se je namreč že pojavil predlog, da bi Oglej in Červinjan postala del goriške pokrajine, čeprav zaenkrat dežela spreminjanju mej ni naklonjena. Drugo vprašanje je, katere bodo pristojnosti novih pokrajin. Kot zadnje pa bo treba tudi določiti, ali bo to izvoljeni organ ali ga bo imenovala dežela. Menim, da bi druga opcija bila najboljša,« je svoje misli razčlenil Pisani.

Glede pristojnosti je Marinčič dodal, da je pokrajina smiselna, če racionalizira sistem na območjih, ki so primerna za pokrajinsko dimenzijo, kot so na primer turizem, kolesarske poti, upravljanje z vodnimi viri… Senatorka Tatjana Rojc je pristavila, da pri porazdelitvi vseh teh pristojnosti ustavna reforma ni potrebna. »Res je, da primanjkuje med deželo in občinami nek vezni člen. Ni pa nujno, da je ta volilne narave in ni nujno, da to predvideva ustavna reforma: nevarno je, če za tako vprašanje začenjamo odpirati deželni statut na ravni ustavne reforme,« je zaključila Tatjana Rojc.