Uradna predstavitev projekta Jezik-Lingua v Kopru
PRIMORSKI DNEVNIK, 4. decembra 2010
KOPER – Včeraj so na sedežu Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti v Kopru uradno predstavili projekt Jezik – Lingua, ki sodi v okvir Programa za čezmejno sodelovanje Slovenija – Italija 2007-2013. Gre za kompleksen projekt z bogato vsebino, pri katerem sodelujeta dvanajst partnerjev z obeh strani nekdanje meje, glavna partnerja pa sta dejansko slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Sloveniji. Na razpisu za strateške projekte se je Jezik – Lingua uvrstil na prvo mesto in bil deležen dotacije v višini treh milijonov evrov, kar je Danijela Kos, referentka iz skupnega tehničnega sekretariata programa čezmejnega sodelovanja, ocenila kot odličen rezultat dolgoletnega partnerstva med prijavitelji.
Cilj projekta je promocija in širitev rabe italijanskega oziroma slovenskega jezika ter boljše poznavanje kulture in tradicije s pomočjo danosti ozemlja, na katerem poleg večinskega prebivalstva živita tudi obe narodni skupnosti. Dejavnosti, ki bodo potekale v Italiji je predstavil projektni menedžer Ivo Corva, o slovenskem delu pa je spregovoril predsednik Italijanske Unije Maurizio Tremul. V naslednjih treh letih bodo z namenom, da se poveča raba tako italijanščine kot slovenščine, stekle številne jezikovne pobude, ki bi naj ustvarile potrebne pogoje za to, da se posamezniki zbližajo z jezikom manjšine oziroma jezikom bližnje sosednje države in da tisti, ki jezik že obvladajo, izpopolnijo ustno in pisno izražanje. Na voljo bodo brezplačni tečaji, svetovanja za starševstvo v večjezičnem okolju, različne publikacije, spletno gradivo in druge z jezikom povezane dejavnosti za otroke. Pripravljajo se tudi spletni jezikovno-svetovalni servis, pravni slovar, lektorat slovenskega jezika na Univerzi Ca' Foscari v Benetkah ter magistrski študij slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu.
Vodilni partner projekta je Ciljno začasno združenje Jezik – Lingua, ki ga sestavljajo špetrski Inštitut za slovensko kulturo, SKGZ in SSO, projektni partnerji pa so združenja in ustanove italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji, katerim so se pridružile še Univerza na Primorskem, Univerza v Trstu, Univerza v Vidmu, Univerza Ca' Foscari, videmski Univerzitetni konzorcij Furlanije in Študijski center Jacques Maritain iz Portogruara, ki bodo projekt strokovno ter znanstveno podkrepili. Pomemben aspekt projekta predstavlja tudi vrednotenje bogate kulturne in literarne dediščine ter tradicije čezmejnega območja, zato sta v pripravi vrsta prevodov literarne produkcije predstavnikov obeh skupnosti in niz študijskih posvetov. Aktivno vlogo bodo imele tudi šole, za katere so predvidene specifične didaktične dejavnosti, izmenjave in srečanja, z namenom, da se vzpostavi trajno sodelovanje med sorodnimi ustanovami tudi na področju izobraževanja
Predsednik SSO Drago Štoka je na včerajšnji predstavitvi spregovoril o pomenu, ki ga ima aktivna udeležba Inštituta za slovensko kulturo v naštetih aktivnostih, predsednik SKGZ Rudi Pavšič pa je spomnil na dolgoletno sodelovanje med ustanovami obeh manjšin. Po njegovem mnenju bi lahko v doglednem času nastala tudi skupna čezmejna organizacija, ki bi nadaljevala z aktivnostmi čezmejnega projekta. Senatorka Tamara Blažina je pohvalila predstavljene vsebine, v katerih se jezik uporablja kot povezovalno sredstvo na čedalje bolj dvojezičnem območju. S takšnimi dobrimi praksami bi se po njenem mnenju morali seznaniti vsi politiki. S pomenom trajnosti sodelovanja pa se je strinjal tudi deželni svetnik Igor Gabrovec. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je sodelovanje označil kot koristno in prepotrebno ter predlagal, da bi v obdobju izvajanja aktivnosti nekaj časa posvetili tudi refleksiji stanja znotraj skupnosti in smiselnosti uporabe nekaterih pojmov, kot je na primer pojem manjšine.
Drugi del predstavitve je potekal v Osrednji knjižnici S. Vilharja, v kateri bodo s pomočjo odobrenih sredstev uresničili svoje sanje; uredili bodo osem zbirk t. i. kulturnih spomenikov, tj. knjig, ki so bile natisnjene pred letom 1800, za katere sta predvideni tako katalogizacija kot tudi digitalizacija. Za promocijo ciljev in rezultatov projektnih dejavnosti bosta skrbeli dve pomembni strukturi. Prva bo v Špetru in bo delovala v multimedijskem centru za promocijo in širitev slovenskega jezika in kulture v Italiji, v Sloveniji pa bo delovala promocijska točka. Slednjo so z imenom Kotiček italijanske knjige (Il salotto del libro italiano) slavnostno odprli ob koncu včerajšnjega srečanja. V njem bodo predstavljene publikacije, ki jih izdaja italijanska narodna skupnost, po zaključku projekta pa naj bi to postala prva italijanska knjigarna v Sloveniji. (mit)