Tržaška pokrajinska predsednika SKGZ in SSO o številnih odprtih vprašanjih
Stadion 1. maj, otroške jasli v mestu, Kulturni dom, regulacijski načrt in še bi lahko naštevali. Slovenci v Trstu in v pokrajini se soočajo s številnimi vprašanji in problemi, ki jih Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij skušata reševati skupaj. Njuna pokrajinska predsednika Ace Memolja in Igor Švab sta se resno lotila z delom, svoje načrta pa sta predstavila na včerajšnji novinarski konferenci. Krovni zvezi sta in bosta še naprej pozorno spremljali postopek tržaškega regulacijskega načrta, ki je trenutno ustavljen, a bo v kratkem spet stekel. Švab, ki je tudi občinski svetnik, dvomi, da bo desna sredina privolila na zahteve opozicije glede Krasa, bitka pa je vsekakor še odprta. »Nekateri pravijo, da je naša zaskrbljenost za usodo Krasa pretirana. V resnici ne gre za dve gugalnici ali za peskovnik za otroke, v igri so veliki interesi,« je dodal Mermolja. Navezal se je na deželno odbornico Federico Seganti, ki je po srečanju s slovenskim premierom Borutom Pahorjem (v Ljubljani je spremljala Renza Tonda) izjavila, da se Kraševci nimajo kaj bati od novega regulacijskega načrta. Odbornica je izrecno omenila Padriče, kjer naj bi bili vsi posegi naravnani v turistične in rekreacijske dejavnosti. Glede (negotove) prihodnosti Stadiona 1. maj sta predsednika SKGZ in SSO dejala, da so za to vprašanje poklicani tisti, ki problem najboljše poznajo. Vsi vemo, kaj predstavlja in pomeni Stadion za Slovence v Trstu, objekt je treba ovrednotiti, rešitve pa ne smejo biti finančno preveč tvegane, sta soglašala Švab in Mermolja. Pokrajinski predsednik SKGZ je načel problem slovenskih otroških jasli v Dijaškem domu Srečko Kosovel. Jasli pomenijo veliko pridobitev, za Dijaški dom pa predstavljajo preveliko finančno breme, ki mu ta struktura ni več kos. Treba je najti rešitve, ki bi zagotovile obstoj jasli in obenem normalno dejavnost Dijaškega doma. Švab je povedal, da v Trstu delujejo ene slovenske občinske jasli, ki pa še zdaleč na pokrivajo vseh potreb. Občina noče slišati, da bi v mestu in v okolici odprla dodatne slovenske jasli, zato je problem tudi in morda predvsem izrazito političnega značaja. Kulturni dom v Ul. Petronio predstavlja velik problem za SSG in obenem tudi za vso slovensko manjšino. Vzdrževanje stavbe bremeni gledališče in – kot je dejal Mermolja – trenutno žal ni videti nobenega konkretnega znaka za rešitev tega velikega problema. Veliko odgovornost za situacijo v SSG in posledično v Kulturnem domu nosijo Dežela FJK ter Pokrajina in Občina Trst, ki ne spoštujejo svojih statutarnih obvez do našega teatra. Švab je soglašal s to oceno in dodal, »da to, kar bomo Slovenci izgubili v Trstu, ne bomo nikoli dobili več nazaj«. Kulturni dom je pravzaprav mednarodno zaščiten, problem je pereč in istočasno zelo zapleten. Tudi pri tem gre vsekakor za politično zadevo, saj mestna uprava finančno skrbi za Rossettijevo gledališče, ki ga potem dejansko upravlja Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine, je ugotavljal zastopnik SSO. Mermolja se je dotaknil tudi Narodnega doma , »v katerem Slovenci imamo na razpolago sicer malo prostorov, zato naj bo naša dejavnost v njih kar se da živahna«.
S.T.