Tiskovna konferenca SKGZ ob zaključku sezone

Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij morata ponovno pridobiti verodostojnost, ki v zadnjem času precej peša. Rudi Pavšič, ki bo spet kandidiral za predsednika SKGZ, je na včerajšnji novinarski konferenci kritično in samokritično ocenil položaj v slovenski manjšini. Krovni zvezi sta izgubili verodostojnost predvsem do članic, ki od SKGZ in SSO pričakujejo konkretne odgovore na probleme. Kot model reševanja težav je Pavšič navedel Tržaško knjižno središče, dogovarjanje v manjšini pa bi moralo po njegovem sloneti na omizju dveh krovnih zvez, stranke Slovenska skupnost in slovenske komponente Demokratske stranke. Pavšič bo na deželnem kongresu 16. oktobra v Gorici spet kandidiral za predsednika SKGZ, ne bo pa edini kandidat za to mesto. Imena njegovih tekmecev bodo znana po 18. avgustu, ko zapade rok za predložitev kandidatur.

Premalo sodelovanja z Gabrovcem in Ukmarjem

Pavšič je obžaloval, da SKGZ ni uspela vzpostaviti sistemskega sodelovanja z deželnima poslancema Igorjem Gabrovcem in Stefanom Ukmarjem. Enako velja za odnose z deželno upravo. Na teh relacijah večkrat prihaja do nepotrebnih napetosti, ki ustvarjajo pogoje za politično delegitimiranje deželne posvetovalne komisije za Slovence. Kot primer takšnih zapletov in zelo pomanjkljive komunikacije, je Pavšič omenil zadnja dogajanja v zvezi z glasbenim Centrom Emil Komel in Glasbeno matico.
Pavšič je pohvalil sodelovanje z Gabrovcem kot deželnim tajnikom SSk, predvsem pa z novim predsednikom SSO Walterjem Bandljem, s katerim se redno sestaja. SKGZ vsekakor ocenjuje, da bodo spremembe v SKGZ in v SSO blagodejno vplivale na vso manjšino.

GM in Komel se ne moreta pogovarjati 20 let

SKGZ še vedno ocenjuje, da mora slovenska manjšina ubrati pot notranjih reform, ki pomenijo tudi združevanje ustanov. Sodelovanje mora biti sad dogovorov in ne vsiljevanj ter pogojevanj; Dežela bi se morala glede glasbenega šolstva pogovarjati tudi z GM in ne le s Centrom Komel. »Z druge strani pa se naši glasbeni ustanovi ne moreta že 20 let pogovarjati o glasbenem šolstvu na Goriškem. Po tem, kar se je zgodilo v deželnem svetu, naj si zadata jasen časovni termin za pogovore in naj v tem času vendarle oblikujeta predlog, kako naprej,« je pred novinarji dejal Pavšič. Po njegovem smo se v manjšini žal že privadili na odlašanje reševanja problemov. To ne vodi nikamor. Na novinarski konferenci SKGZ je bilo slišati pohvalo na račun predsednice FJK Debore Serracchiani, ki je na Proseku pred nekaj dnevi priznala, da kraško kmetijstvo dušijo okoljske in druge omejitve. Zanje nosi odgovornosti predvsem Illyjeva deželna vlada. Pavšič je primerjal Kras in Brda. Tamkajšnji vinarji so zelo prizadevni in iznajdljivi, a delajo v pogojih, ki jih Kraševci nimajo.

Pavšič pogreša Letto in Bratuškovo

Predsednik SKGZ je prepričan, da sta v času vlad Enrica Lette in Alenke Bratušek Italija in Slovenija zelo dobro sodelovali. Med državama sedaj žal ni dosti stikov, je ocenil Pavšič, ki je sicer pohvalil italijanskega predsednika Sergia Mattarello in njegovo srečanje s Slovenci. SKGZ pozdravlja nedavno koprsko srečanje omizja Slovenija-FJK o manjšinah, kulturi in izobraževanju, skrbijo pa jo naraščajoče napetosti med Slovenijo in Hrvaško v zvezi z arbitražnim sporazumom o meji v Piranskem zalivu. To bi znalo negativno vplivati tudi na položaj Italijanov v Istri in na Reki, ki – kot znano- živijo v dveh državah.
Velika boleča točka ne le za SKGZ, temveč za vso manjšino pa je Benečija. Tukaj smo priča strašnemu demografskemu padcu, ki se ga lahko le zaustavi z gospodarskimi pobudami. Pavšič je izpostavil nujnost okrepitve sodelovanja s Posočjem in izkoriščanje evropskih projektov. Pri tem je omenil beneško Kmečko zvezo in prizadevanja njenega predsednika Stefana Predana.

Demokratska stranka bi morala zajamčiti izvolitev slovenskega parlamentarca. Ker je malo verjetno, da bo senat ohranil dosedanjo vlogo, bi moral Slovenec (ali Slovenka) spet sedeti v poslanski zbornici, je na novinarski konferenci SKGZ podčrtal Rudi Pavšič. Pohvalil je delo poslanke Tamare Blažina in dal razumeti, da bi lahko bila sedanja parlamentarka nosilka liste DS v vzhodnem volilnem okraju FJK. Pomembno, če ne že odločilno besedo bo pri izbiri kandidatov imela predsednica Dežele Debora Serracchiani.
Pavšiču se zdi zelo težko, da bi lahko bil Slovenec izvoljen v parlament le z osebnimi preferencami. Zato od DS pričakuje izbiro, ki bi zajamčila izvolitev poslanca iz vrst slovenske manjšine. To bi tudi okrepilo upravno samostojnost FJK.
Vodja SKGZ je samokritično priznal, »da smo bili glede novega volilnega zakona bolj papeški od papeža.« Dežela je zamudila priložnost, da bi v FJK uvedli volilna pravila z Južne Tirolske in Doline Aoste, ki bi danes omogočila izvolitev slovenskega poslanca ali poslanke. Ta cilj bo sedaj zelo težko doseči, in tvegamo, da izgubimo parlamentarno predstavništvo.
Pavšič, ki včeraj ni štedil s samokritikami, je omenil tudi deželno reformo lokalnih uprav. Tudi SKGZ je sicer opozarjala na nekatere nedorečenosti v tej reformi, predvsem kar zadeva zaščito slovenščine v novih upravnih enotah. Zlasti z goriške pokrajine, je dejal, prihajajo v zvezi s statuti novih medobčinskih zvez za Slovence še kar nespodbudne novice.

Sandor Tence
(Primorski dnevnik, 6. avgusta 2015)