Strategija odnosa Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu 2021-2030
Republika Slovenija snuje v tem obdobju novo Strategijo odnosa s Slovenci, ki ne živijo v Sloveniji, za obdobje 2021-2030. Načrtovanje je sad zadnjega zasedanja Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu, ki se je zgodil decembra 2020 na Brdu pri Kranju. Nova poglavja strateškega dokumenta odnosa med matico in Slovenci v sosednjih državah so različna, skupno jih je osem: od učenja jezika in mladinskih politik, od kulturnih vsebin do gospodarstva in medijev, od zunanje politike do financiranja ter digitalizacije.
K prispevanju predlogov je bila v tem mesecu povabljena tudi slovenska narodna skupnost v Italiji. Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta se na poziv odzvala usklajeno in pripravila skupni dokument. Ta sicer temelji na dveh predhodnih načrtih, ki ju predstavljata gradivi za že omenjeno zasedanje Sveta Vlade RS ter za zasedanje istega organa jeseni leta 2019, kjer sta krovni organizaciji Slovencev v Italiji prav tako nastopili z usklajenimi izhodišči.
Poglavitna skrb obeh organizacij je iskanje podpore predvsem slovenske diplomacije pri temeljnih poglavjih njenega obstoja, med katerimi gre izpostaviti vsa prizadevanja za zajamčeno parlamentarno zastopstvo ter nadaljevanje korakov k vrnitvi Narodnega doma v Trstu, ne le v smislu vrnitve nepremičnine, ampak tudi njene vsebinske nadgradnje. V tem primeru sta podpisnika dokumenta poudarila potrebo po pozitivni vzajemnosti, in sicer da matična država zahteva od Republike Italije, da se izvajajo vse zakonske pravice Slovencev v Italiji po zgledu italijanske skupnosti v Sloveniji. Po istem principu velja obravnavati vsa odprta vprašanja na področju šolstva, ki zadeva obe državi, na področju jezika pa si krovni organizaciji od slovenske države obetata podporo pri utrjevanju slovenščine in pri njeni promociji.
SKGZ in SSO vidita v podpori Republike Slovenije tudi ključ gospodarske rasti skupnosti, tako v morebitnih investicijah kot v koriščenju sredstev iz kohezijskih skladov predvsem v videmski pokrajini. Pri samem vprašanju financiranja slovenske narodne skupnosti v Italiji pa ši želita krovni organizaciji biti soblikovalki strategije, ki zadeva Slovence v Italiji.
Vsa našteta izhodišča se razvijajo v dokumentu, ki šteje deset strani, in v daljših prilogah. Idejno jedro izhaja iz prepričanja, da je slovenska narodna skupnost v Italiji avtonomen subjekt, ki potrebuje podporo ob upoštevanju pravice do samoodločanja.