Srečanje tajništev SKGZ-SSO

Deželni vodstvi SKGZ in SSO izražata zaskrbljenost nad zdajšnjim odnosom rimskih in deželnih inštitucij do slovenske narodnostne skupnosti. Vse bolj se uveljavlja občutek, da se vračamo v stanje, kot je bilo v prejšnjem petletnem desnosredinskem vladanju, ko so bile problematike, vezane predvsem na izvajanje zaščitnega zakona, povsem zamrznjene. O tem je tekla beseda na srečanju tajništev krovnih organizacij, ki je potekalo na sedežu SSO v Gorici in sta ga vodila predsednika Drago Štoka in Rudi Pavšič. Prisotnih v bistvu ne zaskrblja le možnost finančnih restriktivnih ukrepov, ki ne bi bili bilančno opravičljivi, saj je večina postavk za slovensko manjšino ostala nespremenjena petnajst let, temveč tudi dogajanja, ki smo jim priča v videmski pokrajini in niso prav nič vzpodbudna. Tu se je namreč pričela obširna kampanja, ki bi rada zreducirala tamkajšnje Slovence na pripadnike nekega nedefiniranega slovanskega naroda. Pričelo se je v Reziji in se nadaljevalo v Terskih in Nadiških dolinah, kjer naj bi ljudje govorili neko svojevrstno govorico "po našim". Negaciji jezikovne pripadnosti logično sledijo zahteve po reviziji zaščitnih norm, ki so napisane v korist Slovencev. Vodstvi krovnih organizacij bosta sprožili vrsto političnih srečanj, tako na deželni kot na državni ravni, da bi opozorili na nesprejemljivo stanje na Videmskem. Da trenutno politično ozračje ni naklonjeno naši skupnosti, kažejo tudi nekateri drugi dogodki. Med obiskom v Trstu je italijanski zunanji minister Franco Frattini “obšel” slovensko manjšino in kljub obljubam ni sprejel predsednikov krovnih. Štoka in Pavšič še čakata na srečanje s predsednikom Dežele Renzom Tondom. Tudi deželni odbornik Roberto Molinaro, ki je zadolžen za kulturne in manjšinske problematike, se ni še srečal s predstavniki krovnih in niti sklical pristojne deželne komisije. Manjšina obenem pričakuje, da bo deželni guverner vendarle podpisal dekret, ki ga predvideva zaščitni zakon in katerega je že podpisal predsednik države Napolitano. V nadaljevanju seje so predstavniki krovnih organizacij izpostavili nekaj odprtih vprašanj, ki zadevajo manjšinsko organiziranost. Ocenili so stanje v SSG po odstopu predsednika in zaupali predsednikoma skrb, da prispevata k rešitvi nastalega položaja. V zvezi s Slorijem pa so mnenja, da je za našo narodnostno skupnost pomembno, da Inštitut ohrani deželno dimenzijo, kot je bilo dogovorjeno, potem ko so bili zaprti sedeži v Gorici, Čedadu in Ukvah. V kratkem bosta SKGZ in SSO dali pobudo za srečanje za osrednjo Prešernovo proslavo, ki bi bila tokrat lahko namenjena 100-letnici Glasbene matice. Vodstvi krovnih sta tudi mnenja, da bi veljalo organizirati eno samo osrednjo proslavo, ki bi imela deželni značaj.