Srečanje SKGZ z Igorjem Gabrovcem in Stefanom Ukmarjev

Včerajšnji sestanek v deželnem svetu med delegacijo Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Igorjem Gabrovcem ter Stefanom Ukmarjem ni bil ne spravne in še manj spoznavne narave, temveč izrazito politično srečanje. Pobudo zanj je dala SKGZ v prepričanju, da je v manjšinski politiki premalo dialoga in premalo sodelovanja. To vodi v šibkost slovenske politike, kjer so razlike – kot je dejal Livio Semolič – v konkretnih zadevah manjše, kot izpadejo v javnosti. Sestanek bi vsekakor imel večji smisel in učinek, če bi na njem bili tudi predstavniki Sveta slovenskih organizacij. V predstavništvu SKGZ so bili Rudi Pavšič, Marino Marsič in Livio Semolič.

Pavšič: Čas je ugoden za Slovence

Predsednik SKGZ ocenjuje, da je ta čas, začenši s finančno stabilnostjo naših ustanov, ugoden za slovensko manjšino. To velja tako za izvajanje zaščitnega zakona (tri četrt odločitev je Rim prenesel na Deželo), kot za potrebne reforme in odnose s Slovenijo. Na tem področju se veliko govori, rezultatov pa je žal bore malo, je izpostavil Pavšič. Gabrovec in Ukmar bi hotela biti bolj soudeležena na relacij Dežela- manjšina-Slovenija, posebno sedaj, ko je prišlo do oživitve dvostranskih mešanih komisij.
avšič je ponovil stališče, da se odnosi med SKGZ in SSO zdijo dobri in da sta krovni organizaciji vzpostavili redno komuniciranje, ki ga v preteklosti ni bilo. V torek sta bila Pavšič in Bandelj skupaj v Benečiji, danes pa ju čaka Ljubljana. Predsednika sta torej v vsakodnevnih stikih.

Narodni dom kot Trgovski dom

SKGZ je prepričana, da bi se lahko Narodni dom v Filzijevi ulici v Trstu razvil po vzoru goriškega Trgovskega doma. Univerza je z rektorjem Mauriziem Fermeglio pokazala pripravljenost ne samo za dogovarjanje s Slovenci, temveč tudi za iskanje konkretnih rešitev za dejavnosti v Narodnem domu.
Rektor bo v kratkem svoja gledanja predstavil paritetnemu odboru za slovensko manjšino. V načrtu je, da se bo v Narodni dom vselila Narodna in študijska knjižnica. Ukmar je pozdravil novosti, ki se obetajo v stavbi v središču Trsta, Slovenci pa bi morali med sabo enkrat za vselej razčistiti kaj si obetajo od obeh tržaških narodnih domov ter od  Stadiona 1. maj.

Preveč pritiskov za Stadion

Udeleženci sestanka so soglašali, da predstavlja deželno financiranje Stadiona 1. maj velik dosežek za vse Slovence. Pavšič je že na novoletni novinarski konferenci dejal, da si prihodnost strukture pri Sv. Ivanu v Trstu zamišlja kot vseslovensko športno in mladinsko središče. Prihodnost stadiona predstavlja velik izziv za vse, zato se mu zdi odveč vsakršna polemika kdo je bolj in kdo je manj zaslužen za ukrep deželnega sveta.
»Dovolj, da bi deželni svet spremenil ali dodal eno vejico in bi s Stadionom šlo vse po vodi,« je ugotovil Gabrovec. Ukmar je svaril pred prevelikimi pritiski na vodilno garnituro stadiona, »ki zelo dobro deluje, zato je ne gre pogojevati in dušiti.« Omenil je ŠZ Bor in Dijaški dom Srečka Kosovela.

Kdo lahko zastopa manjšino?

»Nihče od nas ne misli, da zastopa celotno slovensko manjšino. Krovni organizaciji, SSk in Slovenci v Demokratski stranki pa predstavljajo glavnino Slovencev,« je bilo včeraj slišati v deželnem svetu. Ker v manjšini še najbrž nekaj časa ne bo notranjih volitev (slednje so kot kraška ponikalnica, je ocenil Gabrovec), je to trenutno najbolj reprezentativna sestava, ki jo Slovenci premoremo. Za to se velja dogovarjati in tudi načrtovati, kar doslej nismo znali ali hoteli, je pristavil Semolič.

Sandor Tence
(Primorski dnevnik, 14. januarja 2016