Slovenski minister za kulturo na srečanju z zamejskimi organizacijami

Peršak: »Uveljaviti zavest skupnega kulturnega prostora«

Poudarjena potreba po povezovanju in sodelovanju na kulturnem področju

Še bolj spodbuditi oblike povezovanja in sodelovanja ter okrepiti skupne dejavnosti, da bi tako uveljavili zavest enotnega slovenskega kulturnega prostora. To je eno od vodil nacionalnega programa za kulturo, ki jo je slovenski kulturni minister Tone Peršak poudaril na včerajšnjem srečanju s predstavniki slovenskih krovnih organizacij in kulturnih ustanov v Italiji na sedežu Sveta slovenskih organizacij v Ul. Donizetti. Bila je to prva etapa njegovega včerajšnjega obiska v Trstu, ki se je zaključil v Tržaškem knjižnem središču na srečanju o Književnosti kot ustvarjalki enotnega slovenskega kulturnega prostora.

Ob upravičeni odsotnosti gostitelja, predsednika Sveta slovenskih organizacij Walterja Bandlja, je ministra Peršaka, generalnega konzula Vojka Volka, konzulko Tanjo Mljač in predstavnika Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudija Merljaka pozdravil predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič. Zavzel se je za boljšo promocijo kulture v vse smeri, iz Slovenije v zamejstvo in obratno. Središče v Ljubljani, ki bi skrbelo za promocijo dejavnosti in dosežkov »zamejske kulture«, bi bilo v tem pogledu dobrodošlo, je predlagal.

Podpredsednik SSO Igor Švab je spomnil, da je Trst »Trubarjevo mesto«, kultura pa je »srce naše manjšinske skupnosti.« Martin Lissiach (Založnistvo tržaškega tiska) je izpostavil pomen tiskane besede, knjiga pa je v krizi, ker je »obravnavana tržno«. Marko Rupel (Zveza slovenskih kulturnih društev) je poudaril pomen bogatega sodelovanja s kulturnimi društvi iz Slovenije. Tudi na področju knjižnic je sodelovanje utečeno, je poudarila Ksenija Majovski (Narodna in študijska knjižnica), ki je podčrtala predvsem pobude knjižnice za mlade. Milena Padovan in Bogdan Kralj sta ministru predstavila dejavnosti in prizadevanja Glasbene matice za promocijo zamejske glasbene kulture v Sloveniji. Breda Pahor je razčlenila paleto ponudb Slovenskega stalnega gledališča, z obnovo Kulturnega doma pa bi lahko slednji postal res nekakšno širše kulturno središče Slovencev v Trstu. Marij Maver (Slovenska prosveta, Mladika) se je obregnil ob »matico, ki včasih omalovažujoče obravnava zamejstvo« in kot primer ponudil zadnji knjižni sejem, ker je bil slovenskima založbama v Cankarjevem domu odmerjen «prostor na nekem stopnišču,« ter poudaril, da »knjige niso le za posel, za nas je to poslanstvo v korist slovenske kulture.«

Minister Peršak si je vse posege vestno zapisoval v žepno beležko. Tudi v Sloveniji se knjigi ne pišejo zlati časi; vprašljivo je celo, kako se bo leta 2022 kot častna gostja predstavila na knjižnem sejmu v Frankfurtu. Ocenil je, da je kulturno življenje v zamejstvu »živahno, z veliko dogajanji, obetavno.« »Občudujem to paleto dejavnosti, a se zavedam težav, ki jim morate biti kos,« je zaključil pred odhodom v Tržaško knjižno središče. (mk)