SKGZ O NOVIH SMERNICAH ZA PREOBLIKOVANJE ŠOLSKE MREŽE FJK

Slovenska kulturno-gospodarska zveza se je z zaprepadenostjo seznanila s smernicami za preoblikovanje
šolske mreže in načrtovanje izobraževalne ponudbe Furlanije Julijske Krajine za triletje 2024-2027, ki jih
je danes predstavila pristojna deželna odbornica Alessia Rosolen. Merila za preoblikovanje šolskih
struktur in krčenja števila ravnateljstev določa namreč uredba Ministrstva za izobraževanje v soglasju z
Ministrstvom za gospodarstvo. Po določilih osnutka odloka naj bi v deželi Furlaniji Julijski Krajini v
naslednjem triletju ukinili tri ravnateljstva v šolah s slovenskim učnim jezikom.
Na podlagi te projekcije izhaja mnenje Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz ugotovitve, da ima mreža šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji svojo genezo v povojnem času in v mednarodnih sporazumih ter sloni na posebni državni zakonodaji.
Zato mora po mnenju SKGZ vsako krčenje šolske mreže upoštevati bilateralne dogovore, predpisane
posebne postopke državnega zakona št. 1012 iz leta 1961, mnenje Deželne šolske komisije za šole s
slovenskim učnim jezikom ter potrebo, da se obdrži v poselitvenem prostoru slovenske narodne
skupnosti vsa referenčna ravnateljstva kot nepogrešljive upravno didaktične enote, ki nudijo storitve
družinam slovenske narodne skupnosti. Vsak poseg, ki ne bo upošteval zgoraj navedenih postopkov,
smatramo kot grob, enostranski poseg v šolsko tkivo slovenske manjšine z namenom, da jo ošibi v svoji
osnovi.
Za krovno organizacijo je sicer spodbudna izjava odbornice Rosolen, ki naj bi pristojno ministrstvo že
prosila za pojasnila glede izvajanja nove zakonodaje na področju manjšinskih jezikov, pri čemer je
poudarila vlogo Dežele FJK kot garanta pri izvajanju zaščite narodnih skupnosti oz. jezikovnih manjšin.